Kaj je hujše od poletne vročine? Poletna vročina, ko v njej ostanemo v prometnem zastoju. Žal gresta omenjena pojma vse prepogosto z roko v roki, ravno na to pa smo v najbolj vročih dneh tega poletja pomislili, ko smo brali poročila z juga Hrvaške, kjer so na meji s Črno goro ljudje ob popolnem prometnem kolapsu obstali tudi za 28 ur in so jim morali lokalni prebivalci celo priskočiti na pomoč z vodo in drugimi nujnimi življenjskimi potrebščinami.
Zastoji seveda niso tuji niti uporabnikom slovenskih avtocest, tudi o njih poročamo vse preveč pogosto. A vsi zbledijo, ko jih primerjamo z najdaljšimi zastoji, ki smo jih doslej zabeležili po cestah po vsej zemeljski obli. Seveda gre tudi pri tem še za eno kategorijo, pri kateri različni viri navajajo različne rekorde, a v večini merodajnih poročil se vendarle pojavljajo isti zastoji.
Služili s prodajo vode
V zastoju, ki ga večina virov navaja kot največjega doslej, so bili vozniki ujeti na kitajski državni avtocesti 110 v bližini Pekinga pred natanko 16 leti. Zastoj, ki se je začel 13. avgusta 2010, je namreč skupno trajal dobrih 12 dni, ko je bil najdaljši, je kolona merila dobrih 100 kilometrov, najdlje pa so posamezni vozniki v njem stali tudi več kot pet dni. Vzrok za začetek zastoja so bili težki tovornjaki, ki so prevažali gradbeni material v kitajsko prestolnico, pri čemer bi velik del tega uporabili prav na tej avtocesti, ki so jo začeli prenavljati. Prenova je zmogljivost avtoceste zmanjšala za polovico, policija pa je kasneje poročala, da so k povečanju težav pripomogle še številne manjše prometne nesreče z naleti. Ker Kitajci pri svojih statističnih podatkih niso preveč natančni ali pa podatke skrivajo, poročil o tem, koliko vozil je bilo naenkrat v zastoju, ni bilo, so pa posamezniki znali povedati, da so se premaknili tudi le za vsega dobre tri kilometre na dan!
Ker je ogromno voznikov na avtocesti obstalo tudi za več dni, so to izkoristili številni okoliški prebivalci, ki so voznikom in potnikom »na pomoč« priskočili tako, da so jim ponujali hrano in pijačo. V narekovajih zato, ker so jim vse skupaj mastno zaračunali. Če je plastenka vode sicer stala 1 juan, so jo sami obupanim voznikom prodajali po 15 juanov, podobno je bilo tudi z instant riževimi rezanci ali cigaretami. Zato je kmalu prišlo tudi do nasilnih ropov tovornjakov, ki so prevažali sadje in zelenjavo. Pri tem so nekega voznika takega tovornjaka celo zabodli. Da bi preprečila še več incidentov, je kitajska policija naposled tja poslala več kot 400 policistov.
18 milijonov vozil
Med najbolj izpostavljenimi zastoji velja omeniti še tistega v Franciji med Lyonom in Parizom pred 46 leti, ko je bila neprekinjena kolona dolga kar 175 kilometrov, 18 milijonov vozil 12. aprila 1990 na meji med Vzhodno in Zahodno Nemčijo, skupno za kar 300 kilometrov zastojev na cestah v Sao Paulu v Braziliji 10. junija 2009, tridnevni nepremični zastoj vozil v snežnem metežu in slabem vremenu na cesti med Sankt Peterburgom in Moskvo v Rusiji 30. novembra 2012 …
No, vseeno pa je prav omeniti tudi nekatere doslej najdaljše zastoje pri nas. Kot so nam pred časom povedali na Darsu, mednje denimo spada tisti, ki se je zgodil v zimski sezoni 2012/2013, ko je zaradi zimskega neurja ure in ure stala celotna primorska avtocesta med Vrhniko in Nanosom. Malce drugačen, a vseeno zoprn je bil tudi zastoj v poletni sezoni leta 2016, ki je pred predorom Karavanke zaradi mejne kontrole na avstrijski strani v avgustovskem koncu tedna neprekinjeno trajal 66 ur, od tega bil 34 ur dolg 10 kilometrov in več; drugačen zato, ker to seveda ni bil zastoj v smislu, da je nekdo čakal 66 ur, ampak je šlo za počasi premikajočo se kolono, ki pa je bila zaznana toliko časa.
