Poletje je na vrhuncu in večina nas ne pomisli na odhod na plažo brez tube sončne kreme v torbi. Kljub stalnim in zelo glasnim opozorilom dermatologov pa zdravstvene ambulante poleti še vedno pokajo po šivih zaradi pacientov s hudimi sončnimi opeklinami. Razlog za rdečo, pekočo in poškodovano kožo se najpogosteje ne skriva v tem, da ljudje ne bi uporabljali zaščite, temveč v tem, da pri njenem nanašanju in shranjevanju počnejo osnovne, a izjemno nevarne napake. Napačna uporaba kreme z visokim zaščitnim faktorjem namreč ustvari lažni občutek popolne varnosti, ki vas lahko stane zdravje in uniči težko pričakovani dopust.
Prva in absolutno najpogostejša napaka se zgodi že doma, ko ob pakiranju kovčkov iz omare potegnemo napol prazno tubo sončne kreme, ki je tam ostala od lanskega dopusta. Čeprav se na prvi pogled zdi, da je z njeno teksturo in vonjem vse v najlepšem redu, dermatologi strogo odsvetujejo njeno uporabo.
Nevarnost lanskoletne kreme in temperaturnih šokov
Zaščitni filtri v kremah so izjemno občutljive kemične ali mineralne sestavine, ki ob dolgotrajni izpostavljenosti visokim temperaturam in kisiku začnejo nepopravljivo propadati. Ker smo kremo lani zelo verjetno večkrat pozabili v pregretem avtomobilu ali pa se je cele dneve pražila na žgočem soncu na plaži, je njena zaščitna moč popolnoma uničena. Lanskoletna krema z zaščitnim faktorjem petdeset lahko v letošnji sezoni deluje kot navaden vlažilni losjon za telo brez kakršne koli sposobnosti blokiranja nevarnih ultravijoličnih žarkov, kar seveda hitro in zanesljivo vodi v hude opekline.
Prepozna uporaba in nevarno skoparjenje s količino
Tudi če ste pred dopustom kupili povsem novo in svežo zaščito, ta ne bo opravila svoje naloge, če z njo ravnate napačno. Večina ljudi tubo odpre šele takrat, ko že razgrne brisačo na vroči plaži in je njihova koža že neposredno izpostavljena močnemu soncu. To je velika napaka, saj kemični filtri v večini sodobnih krem za aktivacijo in ustrezno vezavo s kožo potrebujejo vsaj dvajset do trideset minut, v tem vmesnem času pa ste popolnoma nezaščiteni. Prav tako raziskave kažejo, da večina ljudi pri nanosu močno skopari s količino.
Da bi dosegli tisti zaščitni faktor, ki je dejansko naveden na embalaži, bi morala povprečno velika odrasla oseba za en sam celovit nanos po celem telesu porabiti približno za eno polno šilce kreme. Tanek in prosojen sloj, ki ga na hitro razmažemo po ramenih in hrbtu, namreč zmanjša dejansko učinkovitost zaščite za več kot polovico.
Lažni občutek varnosti pod senčniki in po plavanju
Zadnja kritična zabloda je prepričanje, da en jutranji nanos zadostuje za celodnevno brezskrbno uživanje na soncu ali v prijetni senci pod borovci. Nobena sončna krema, ne glede na to, kako vodoodporna ali draga je, ne zdrži neskončno dolgo. Zaradi naravnega znojenja, brisanja z brisačo, ležanja na pesku in plavanja se zaščitni sloj na naši koži izjemno hitro tanjša in mehansko odstranjuje. Dermatologi neomajno poudarjajo zlato pravilo, ki veleva, da je treba nanos zaščitne kreme dosledno in v polni meri ponoviti vsaki dve uri, ter seveda absolutno vsakič, ko pridemo iz vode in se obrišemo. Prav tako se ne smemo zanašati izključno na senco dreves ali senčnikov, saj se nevarni ultravijolični žarki izjemno močno in učinkovito odbijajo od svetle mivke, kamenja in vodne gladine. To pomeni, da nas lahko hudo opeče tudi takrat, ko se na videz povsem varno skrivamo v prijetnem hladu in sonca sploh ne čutimo neposredno na koži.
