Zasedba Cream je v vsega dveh letih posnela kar štiri plošče, s katerimi se je v rock zgodovino zapisala kot prva superskupina. Izraz superskupina se uporablja za zasedbe, v katerih delo združijo že prej uveljavljeni posamezniki, pri čemer sta Eric Clapton in Ginger Baker igrala tudi v Blind Faith s Stevom Winwoodom. Leta 1968 so se na podoben način sestavili Crosby, Stills, Nash & Young, konec osemdesetih Traveling Wilburys, v katerih so se združili Bob Dylan, George Harrison, Roy Orbison, Tom Petty in Jeff Lyne, iz tega tisočletja pa lahko pomnimo Velvet Revolver, ki so izšli iz ostankov Guns N' Roses, ali Audioslave, v katerih so se sestali člani Soundgarden in Rage Against The Machine.
Mitomanija superskupine
Pri superskupinah se nemalokrat zgodi razkorak med pričakovanji in rezultati, pri čemer občinstvo od superskupin praviloma pričakuje preveč. V primeru The Cream ni bilo tako. Do danes predstavljajo pojem rock tria oziroma tako imenovanega power tria, formacije, ki je bila značilna tudi za Jimi Hendrix Experience oziroma v nadaljevanju za ZZ Top, Motorhead in Nirvano, pri čemer so bili Cream prvi. Ustanovljeni so bili sredi julija 1966, medtem ko je Jimi Hendrix svoj trio ustanovil nekaj mesecev za njimi, oktobra 1966. Do prvega javnega nastopa so torej obstajali vsega dva tedna in bili v tistem času stari enaindvajset, kolikor jih je štel Clapton, v štiriindvajsetem letu je bil Jack Bruce, Baker pa jih je štel sedemindvajset.
Vendar, kaj res velikega jim je uspelo prej, da so pri zgodnjih dvajsetih že veljali za zaslužne veterane pop glasbe? Zgodba se zdi vsaj malenkost prirejena, saj nikomur od trojice pred tem ni uspelo doseči ravni The Beatles ali The Rolling Stones. Dejansko so vsi trije polno uveljavitev doživeli šele z igranjem v Cream. Še najbolj bleščečo prejšnjo kariero je imel Jack Bruce, saj je med drugim igral pri Manfred Mann, britanski zasedbi, ki je leta 1964 na Billboard lestvici posegla po vrhu s skladbo Do Wah Diddy Diddy, vendar je Bruce pri njih igral nekaj pozneje in ne prav dolgo. Bolj pomemben zanj je postanek v blues zasedbi John Mayall and The Bluesbreakers, iz katere so izšli tudi Fleetwood Mac. Tam je spoznal Claptona, medtem ko se je z Bakerjem seznanil v prav tako blues posadki The Graham Boned Organisation, v kateri je igral tudi John McLaughlin, danes priznani kitarski virtuoz, znan po sodelovanju s samim Pacom De Lucio, najboljšo kitarsko ročico vseh časov in žanrov.
Oče bobnarske megalomanije
Bruce je bil Škot, ki je sprva študiral violončelo na škotski glasbeni akademiji oziroma igral kontrabas v jazz zasedbah, iz česar je izšlo, da je v nadaljevanju kariere tudi običajno električno kitaro igral brez kovinskih prečk. Njegova prva blues zasedba je bila Blues Incorporated, ki jo je vodil Alexis Korner, človek rojstnega letnika 1928, ki ob pet let mlajšem Johnu Mayallu velja za očeta angleškega bluesa in vsega, kar je ta navrgel na čelu z The Rolling Stones. Pri Blues Incorporated je na primer bobnal tudi Charlie Watts, pri njem je pel Robert Plant in igral še kdo. Med drugim tudi Ginger Baker, visokorasli rdečelasi bobnar iz Londona, ki je postal svetovno najbolj prepoznaven bobnar svojega časa ali prvi bobnarski superzvezdnik.
Tako kot Charlie Watts je tudi Baker izhajal iz jazza, vendar je razvil bistveno bolj spektakularen pristop. Če so Wattsov bobnarski komplet sestavljali štirje bobni, pri čemer je imel zgolj enega prehodnega, jih je Bakerjev komplet štel sedem. Ob malem (snare) bobnu je uporabljal dva bas bobna, prav tako dva prehodna in še dva talna (kotla). Tudi s činelami je bil polno založen in Bakerja lahko okličemo za očeta bobnarske megalomanije, Cream pa rockerske megalomanije obče.
Tretji član je bil Clapton, ki je leta 1966 že veljal za ljubljenca londonske blues srenje, saj se je leta 1963, pri osemnajstih letih, pridružil zasedbi Johna Mayalla. Prav tedaj, konec leta 1965, so se po Londonu začeli pojavljati grafiti »Clapton je bog,« ki so ga povzdignili na piedestal kitarskega heroja. Ozadje zgodbe ni zanemarljivo. Malodane vsi veliki angleški blues kitaristi so bili člani bodisi ansambla Alexisa Kornerja bodisi Johna Mayalla ali Yardbirdsov. Tudi Peter Green iz Fleetwood Mac, Mick Taylor, kitarist Rolling Stonesov, sta bila Mayallova varovanca, vendar je Clapton igral še pri Yardbirds, iz katerih izhajata Jimmy Page in Jeff Beck, zato velja Clapton za prototipnega. Tistega, ki je zasedbe zapuščal in za katerega so se iskale zamenjave. Clapton je nosil avreolo blues purista. Tistega, ki ne prenaša kompromisov.
Clapton začne peti
Yardbirdse je zapustil, ko jim je uspela pop uspešnica For Your Love, vendar tudi pri Mayallu, ki je bil bluesovsko purističen, ni dolgo zdržal, ker se mu je zdel format utesnjujoč. Kot je kasneje priznal, je šlo za to, da je jeseni 1965 na angleško turnejo prišel ameriški blues kitarist in pevec Buddy Guy, studijski kitarist Muddyja Wattersa in eden zadnjih predstavnikov chicaškega bluesa. Nastopil je s triom, kar je Claptonu odprlo oči. Ideja, da bi rock zasedba lahko nastopila kot trio, pred tem ni bila v obtoku. Obenem je vsa trojica začela eksperimentirati z opiati.
Tako so nastali Cream, ki za debitantski nastop niso izbrali domačega jim Londona, ampak so se šli previdno preizkusit v klub Tweested Wheel v Manchestru. Nabor skladb so sestavljale blues priredbe, kot Crossroads Roberta Johnsona ali Spoonfull Willieja Dixona. Konec leta je izšla tudi njihova prva velika plošča, na kateri so prevladovale blues priredbe in ki ni bila tako uspešna kot Disraeli Gears, plošča, ki so jo izdali leto kasneje in na kateri so avtorske skladbe, kot so Strange Brew, Sunshine Of Your Love in Tales of Brave Ulysses. Čeprav obstaja tudi že posnetek iz časov Bluesbreakersov, je Clapton začel peti šele pri Creamih, tako tudi na World of Pain, praviloma prezrtem napevu, ki pa je Claptonu najljubši iz vsega nabora skladb zasedbe Cream.
Sledili sta še dve plošči Wheels Of Fire, na kateri je skladba White Room, in poslovilna Goodby, ki je izšla po tistem, ko so 26. novembra 1968 v Royal Albert Hall odigrali zadnji koncert. Clapton je v Royal Albert Hall nastopil skupno 211-krat in velja za njegovo dnevno sobo.
