Strm porast alergijskih bolezni močno vpliva na kakovost življenja otrok in odraslih. Z alergijskim rinitisom se sooča že kar okoli trideset odstotkov populacije, z atopijskim dermatitisom pa deset odstotkov ali več. Alergije se običajno pokažejo že v obdobju dojenčka ob uvajanju mešane prehrane. Starši najpogosteje opazijo težave s kožo, kot sta atopijski dermatitis in koprivnica, ali pa prebavne motnje, ki vključujejo bruhanje in krče.
Asist. Tina Vesel Tajnšek, specialistka pediatrije in alergologinja iz UKC Ljubljana, pojasnjuje, da so med najpogostejšimi prehranskimi sprožilci pri majhnih otrocih kravje mleko in jajca, v vseh starostnih skupinah pa izstopajo drevesni oreščki ter arašidi, ki sicer spadajo med stročnice. Med pogostimi alergeni so tudi soja, čičerka, pšenica, ajda ter celo meso in morske ribe.
Da bi se izognili takšnim dolgotrajnim stiskam bolnikov, je ključna pravilna in pravočasna diagnostika, ki se po besedah izr. prof. dr. Mihaele Zidarn, specialistke interne medicine, pnevmologije in alergologije z Univerzitetne klinike Golnik, vedno začne z natančno zgodbo pacienta oziroma staršev. Strokovnjaki nato najpogosteje nadaljujejo s kožnimi vbodnimi testi, ki dajo rezultat že v pičlih desetih minutah, preiskavo pa pogosto dopolnijo še s specifičnimi krvnimi preiskavami. Kadar rezultati niso povsem jasni in prepričljivi, zdravniki izvedejo provokacijski test v varnem bolnišničnem okolju, ki še vedno velja za absolutni zlati standard potrditve ali izključitve prehranske alergije.
Zavajajoči testi
Dr. Mihaela Zidarn je ob tem strogo in zelo jasno opozorila na izjemno zavajajoče komercialne teste za intoleranco za hrano, ki merijo specifična protitelesa IgG in so danes prosto na voljo celo v nekaterih lekarnah. Pojasnila je, da so ta protitelesa zgolj popolnoma normalen odziv zdravega imunskega sistema na hrano, ki jo vsak dan uživamo, zato so takšni hitri testi strokovno nekoristni in služijo predvsem zavajanju prestrašenih ljudi ter ustvarjanju dobička proizvajalcev. Zanašanje na takšne nepreverjene teste pogosto vodi v drastične in povsem nepotrebne diete, ki lahko otrokom celo dolgoročno škodijo.
Na to nevarnost je opozoril tudi Tomaž Poredoš, klinični dietetik v UKC Ljubljana, ki je poudaril, da vsako neupravičeno izločanje živil prinaša resno tveganje za nastanek prehranskega primanjkljaja, kar je za razvijajočega se otroka izjemno problematično. Zato staršem in strokovnjakom svetuje trdno načelo, naj se iz vsakodnevne prehrane izločijo izključno tista živila, za katera je alergija medicinsko in zanesljivo dokazana. Prav tako strokovnjaki staršem polagajo na srce, naj z uvajanjem raznolike hrane v zgodnjem otroštvu nikakor ne odlašajo iz neupravičenega strahu, saj zgodnje spoznavanje z alergeni pripomore k boljšemu imunskemu odzivu.
Resnična diagnoza v družino kljub vsemu vnese ogromno sprememb, kar je na novinarski konferenci slikovito opisala Sonja Štramec - Nemec, članica društva Imuno – društvo za pomoč otrokom z imunskimi boleznimi in soustanoviteljica Civilne iniciative za enakopravno prehrano otrok z medicinsko predpisanimi dietami. Pojasnila je, da se ob diagnozi alergije življenje obrne na glavo, saj je treba popolnoma na novo organizirati nakupovanje in pripravo vseh obrokov. V njihovi družini so na primer uvedli strog protokol, po katerem vsako živilo natančno preverijo že v trgovini in nato obvezno še enkrat doma, preden ga sploh odprejo.
Največji izziv in nenehen stres pa ostajajo obiski restavracij ter družinski izleti, kjer je zanašanje na ustreznost deklaracij pogosto zelo tvegano in gostinsko osebje daje pomanjkljive informacije. Prav označevanje živil in preprečevanje stika z alergeni v šolah ter vrtcih predstavlja enega najkompleksnejših izzivov sodobne družbe.
Kateremu izdelku zaupati?
Tomaž Poredoš je ob tem opozoril, da so deklaracije na živilih pogosto zelo težko razumljive, označevanje sledov alergenov pa je v celotni Evropi še vedno v sivi coni in prepuščeno zgolj prostovoljni odločitvi posameznih proizvajalcev. To starše vsak dan postavlja pred izjemno težke odločitve in nenehno ugibanje, ali lahko določenemu industrijskemu izdelku sploh zaupajo. Velika odgovornost pa leži tudi na vzgojno-izobraževalnih ustanovah, saj morajo te vsak dan in redno zagotavljati popolnoma varno dietno prehrano.
Čeprav se pedagoško in kuharsko osebje večinoma izjemno trudi, v praksi še vedno obstaja nevarnost navzkrižne kontaminacije, na primer posredno prek igrač ali slabo očiščenih delovnih površin. Štramec-Nemčeva je zato izpostavila dolgoletna prizadevanja civilne iniciative za zagotovitev enakopravne prehrane za vse otroke v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, pri čemer sta po njenem mnenju ključnega pomena predvsem sistemsko urejanje področja ter ustrezno, redno izobraževanje celotnega pedagoškega in kuharskega osebja.
Ko odločajo sekunde
Kadar pa vsa preventiva zataji in pride do stika z alergenom, lahko alergijska reakcija izjemno hitro preraste v življenjsko ogrožajoče stanje, imenovano anafilaksija. Kot je poudarila dr. Mihaela Zidarn, se anafilaksija lahko pojavi popolnoma nepričakovano in kadar koli v življenju ter se razvije izjemno hitro, pogosto v nekaj minutah do največ ene ure po stiku z alergenom. Simptomi so zelo raznoliki in se gibljejo od kožnih izpuščajev, oteženega ali piskajočega dihanja ter zatekanja do najnevarnejšega nenadnega padca krvnega tlaka, ki neizogibno vodi v izgubo zavesti in anafilaktični šok. V takšnih kritičnih primerih o rešitvi življenja dobesedno odločajo sekunde.
Dr. Zidarn je strogo opozorila javnost, da običajni antihistaminiki pri anafilaksiji nikakor ne pomagajo reševati življenj, saj začnejo delovati prepozno, šele po pol ure, ko so receptorji v telesu že zasedeni in je reakcija v polnem zagonu. Edino pravo zdravilo, ki dokazano in učinkovito rešuje življenja, je adrenalin, ki ga je treba aplicirati takoj ob prvih znakih. Kljub zavedanju o smrtni nevarnosti pa se starši, pedagoški delavci in celo sami odrasli bolniki pogosto zelo bojijo uporabiti adrenalinski avtoinjektor. Asist. Tina Vesel Tajnšek opaža, da ljudi v ključnem trenutku hromijo močan strah pred vbodom z iglo, strah pred morebitno napačno uporabo naprave in skrb zaradi neželenih učinkov adrenalina, kot sta hitro razbijanje srca in tresenje mišic, ki pa so v resnici povsem prehodni, nujni za preživetje in nenevarni.
Da je paralizirajoč zadržek pred iglo močno prisoten tudi pri odraslih moških, je iskreno priznal čebelar Kristijan Rešetič, ki si ob hudi reakciji po piku čebele kljub neposredni prisotnosti zdravila tega preprosto ni upal aplicirati sam. Ta vsesplošni strah pogosto vodi v nevarno prepozno ukrepanje, kar ima lahko tudi tragične posledice. Na srečo pa se na tem področju končno obeta prava revolucionarna sprememba, ki bo reševala življenja. Evropska agencija je namreč že odobrila adrenalin v inovativni obliki pršila za nos, ki ga v kratkem zelo nestrpno pričakujejo tudi na našem tržišču. To novo zdravilo bo popolnoma odpravilo strah pred iglami in omogočilo bistveno preprostejšo ter hitrejšo aplikacijo, pri kateri ne bo več treba iskati mišice na stegnu ali slačiti oblačil. Ta velika inovacija bo še posebej močno olajšala ukrepanje in zmanjšala paralizirajoč strah pri otrocih ter zaposlenih v šolah in vrtcih, saj bo pršilo preprostejše za nošenje in bistveno prijaznejše za takojšnjo uporabo v najbolj kritičnih in stresnih trenutkih.
