Povezava med debelostjo in številnimi boleznimi je že dolgo dobro znana. Večina dosedanjih raziskav se je osredotočala na telesno težo v določenem trenutku, švedski znanstveniki pa so ubrali drugačen pristop: spremljali so spremembe telesne mase pri več kot 600.000 ljudeh med 17. in 60. letom starosti. Njihovi izsledki, objavljeni v strokovni reviji eClinicalMedicine, so jasni – hitro pridobivanje teže v mladosti pomembno zaznamuje zdravje v kasnejših letih.
»Najbolj dosledna ugotovitev je, da je povečanje telesne mase v mlajših letih povezano z bistveno večjim tveganjem prezgodnje smrti v primerjavi s tistimi, ki so se zredili pozneje ali v manjši meri,« pojasnjuje Tanja Stocks, izredna profesorica epidemiologije na Univerzi v Lundu in soavtorica raziskave.
Ključno obdobje med 17. in 29. letom
Raziskovalci so analizirali podatke iz nacionalnih registrov, ki so za vsakega posameznika vključevali vsaj tri meritve telesne teže – denimo ob naboru, v zgodnji nosečnosti ali v okviru drugih raziskav. Povprečno so moški in ženske pridobili okoli 0,4 kilograma na leto.
Najbolj skrb vzbujajoči so podatki za posameznike, ki so prag debelosti (indeks telesne mase 30 ali več) dosegli med 17. in 29. letom. Pri njih je bilo tveganje prezgodnje smrti zaradi bolezni, povezanih z debelostjo, kar za 70 odstotkov večje kot pri tistih, ki do 60. leta niso postali debeli.
Glavna avtorica študije, doktorska študentka Huyen Le, razlago vidi v dolgotrajni izpostavljenosti škodljivim učinkom: »Ljudje, ki postanejo debeli že v mladosti, so tem vplivom izpostavljeni bistveno dlje.« Dolgotrajni vnetni procesi in presnovne motnje, povezane z odvečno maščobo, lahko tako pustijo trajne posledice.
Izjema pri ženskah in raku
Izjema je bilo tveganje raka pri ženskah. V tem primeru čas nastanka debelosti ni imel odločilne vloge – tveganje je bilo podobno ne glede na to, kdaj so pridobile odvečne kilograme. Raziskovalci zato sklepajo, da imajo pri razvoju raka pomembno vlogo tudi drugi mehanizmi, zlasti hormonske spremembe, povezane z menopavzo.
Mogoče je, da hormonska nihanja vplivajo tako na razporeditev telesne mase kot na tveganje nastanka raka, kar pomeni, da je lahko telesna teža v tem primeru predvsem odraz globljih procesov v organizmu, ne pa nujno njihov neposredni vzrok.
Poziv k sistemskim ukrepom
Ena ključnih prednosti raziskave je zanesljivost podatkov. Ti niso temeljili na spominu udeležencev, temveč na dejanskih meritvah zdravstvenega osebja.
Kot poudarja Stocksova, bistvo ni v posameznih odstotkih, temveč v jasnem vzorcu. Raziskava je močno opozorilo za oblikovalce javnozdravstvenih politik. Živimo namreč v tako imenovani obesogeni družbi, v okolju, ki pogosto spodbuja nezdrave izbire in pridobivanje telesne teže.
»Odločevalci morajo uvesti ukrepe, za katere vemo, da delujejo,« pravi. Preventiva v mladosti – od več gibanja v šolah do omejevanja nezdrave hrane – bi lahko pomembno zmanjšala breme bolezni in prezgodnjih smrti v prihodnosti. Sporočilo raziskave je jasno: zajezitev zgodnjega naraščanja telesne teže je eden ključnih korakov k daljšemu in bolj zdravemu življenju.
