Ob svetovnem dnevu ustnega zdravja so na Zdravniški zbornici Slovenije že sedmo leto zapored opozorili na pomen preventive in dostopne zobozdravstvene oskrbe za vse generacije. Letos so projekt Ustno zdravje začeli dan pred svetovnim dnevom ustnega zdravja, ki smo ga obeležili 20. marca, z brezplačno delavnico ustne higiene za varovance Doma starejših občanov Šiška. Tudi letošnji poudarek namreč namenjamo ustnemu zdravju starejših, zlasti tistih, ki živijo v domovih za starejše.
Gre za populacijo, pri kateri so zaradi kroničnih bolezni, zmanjšanih funkcionalnih sposobnosti in pogosto tudi socialne izključenosti tveganja za slabo ustno zdravje še večja. Lučka Selič, dr. dent. med., opozarja: »Dobra ustna higiena je edina intervencija, ki neposredno vpliva na vzrok težav, saj z njo iz ust redno odstranjujemo bakterije, ki škodujejo telesu in zobem. Redni pregledi pa so namenjeni čim zgodnejšemu odkrivanju začetnih težav v ustih, dokler so te še obvladljive. To je za starostnika bistveno manj časovno in telesno zahtevno kot reševanje kompleksnih težav.«
Lani so na Zdravniški zbornici v okviru projekta Ustno zdravje organizirali osem brezplačnih delavnic v domovih za starejše, na katerih je sodelovalo več kot 130 starostnikov, letos aktivnosti nadaljujejo po vsej Sloveniji z enakim ciljem: krepiti znanje, ozaveščenost in medgeneracijsko povezanost.
Slepa pega zdravstva
Matej Praprotnik, dr. dent. med., vodja projekta Ustno zdravje pri Zdravniški zbornici Slovenije, je opozoril, da danes ne govorimo o zobeh. Govorimo o sistemski slepi pegi slovenskega zdravstva. V domovih za starejše imamo ljudi, ki ne morejo do zobozdravnika, in sistem, ki ne pride do njih. To ni organizacijska nevšečnost, ampak resen zdravstveni problem.
Poseben izziv pri starejših predstavlja vsakodnevno vzdrževanje ustne higiene. Zaradi zmanjšane motorike, slabšega vida, prisotnosti kroničnih bolezni, učinkov zdravil in zmanjšanega izločanja sline je kakovostno čiščenje zob in ustne votline za starostnika pogosto zelo težko. Ko tega ne zmore več sam, postane to zahtevna naloga za negovalno osebje. »Prvi korak je opremiti starostnike in negovalno osebje z znanjem, kaj dobra ustna higiena sploh pomeni in kako jo pravilno izvajati. Drugi korak pa je zagotoviti pogoje, da bodo zaposleni to lahko tudi izvajali. Oboje zahteva sistemsko podporo,« poudarja Lučka Selič.
Podatki iz ankete, izvedene v domovih za starejše, kažejo na resne sistemske pomanjkljivosti. Skoraj 98 odstotkov stanovalcev zobozdravnika obišče šele, ko se pojavi težava. Več kot 70 odstotkov zaposlenih poroča o pomanjkanju časa in kadrov za ustrezno izvajanje ustne higiene. Velika večina zaposlenih navaja, da je izvajanje ustne higiene pri drugih bistveno težje kot pri sebi, predvsem zaradi zavračanja sodelovanja pacientov. Številni stanovalci nimajo zagotovljenih rednih zobozdravstvenih pregledov. To pomeni, da sistem ne deluje preventivno, ampak šele takrat, ko se pojavi bolečina. Tak pristop ni ne strokovno ustrezen ne ekonomsko vzdržen. Slabo ustno zdravje pri starejših je namreč povezano z aspiracijskimi pljučnicami, podhranjenostjo, slabšo urejenostjo kroničnih bolezni in več hospitalizacijami, s tem pa tudi z večjimi stroški za zdravstveni sistem.
Na Zdravniški zbornici Slovenije zato pozivajo odločevalce, da ustno zdravje starejših prepoznajo kot prednostno zdravstveno vprašanje in sprejmejo konkretne sistemske ukrepe. Predlagajo uvedbo obveznega letnega zobozdravstvenega pregleda za stanovalce domov za starejše, vzpostavitev standardiziranih protokolov ustne higiene, obvezno usposabljanje negovalnega osebja na področju ustnega zdravja, razvoj in financiranje mobilne zobozdravstvene dejavnosti, določitev jasne odgovornosti za ustno zdravje v okviru institucionalne oskrbe ter vzpostavitev sistema spremljanja in zbiranja podatkov.
»Glavno vprašanje ni, ali si to lahko privoščimo, pač pa, koliko nas stane, ker tega ne delamo. Če starejšim zagotovimo posteljo, ne pa tudi osnovnega ustnega zdravja, bomo posledice vedno znova reševali v bolnišnicah, kar bo dražje, težje in velikokrat prepozno. Čas za pilotne projekte je mimo. Potrebujemo sistemske rešitve,« je poudaril Matej Praprotnik.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije bolezni ustne votline v Sloveniji letno zmanjšajo produktivnost za 311 milijonov evrov. Eden ključnih ciljev Svetovne zdravstvene organizacije je prav preusmeritev iz pretežno kurativnega pristopa v preventivo in promocijo zdravja. To mora postati tudi cilj Slovenije.
Nevarnosti za splošno zdravje
Ustne bolezni namreč sodijo med nenalezljive bolezni, njihova pomembna značilnost pa je, da jih je v veliki meri mogoče preprečiti s pravočasnimi preventivnimi ukrepi. V nasprotnem povzročajo bolečino, zmanjšujejo kakovost življenja, vplivajo na odsotnost iz šole in z dela ter pomembno prispevajo k poslabšanju številnih drugih zdravstvenih stanj, med drugim srčno-žilnih bolezni, sladkorne bolezni, pljučnic, k zapletom pri zdravljenju kroničnih bolezni in prezgodnjemu porodu.
Barbara Škrlj, dr. dent. med., podpredsednica Zdravniške zbornice Slovenije in predsednica odbora za zobozdravstvo, poudarja: »Dobro ustno zdravje ni pomembno samo za lep nasmeh, ampak tudi za splošno zdravje telesa. Preventiva je ključna, saj lahko z njo preprečimo velik delež bolezni ustne votline. Zato mora biti naš cilj jasen: od tradicionalnega kurativnega pristopa se moramo premakniti k preventivi in promociji zdravja.«
V Sloveniji je preventiva na področju ustnega zdravja pri otrocih dobro organizirana. Začne se že v šolah za bodoče starše, nadaljuje v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. Po zaključku šolanja pa nastane vrzel; najprej pri študentih, kasneje pa tudi pri številnih odraslih in še zlasti pri starejših. Na Zdravniški zbornici Slovenije zato že več let izvajajo aktivnosti, namenjene ozaveščanju odrasle populacije o pomenu preventivnih pregledov, jeseni pa redno organizirajo tudi dneve odprtih vrat za brezplačne preventivne posvete in preglede. V zadnjih dveh letih je bilo razpisanih več kot 600 terminov.
Svetovni dan ustnega zdravja naj bo zato priložnost za krepitev dobrih navad: rednega umivanja zob, uporabe zobne nitke in pripomočkov za čiščenje medzobnih prostorov ter zdrave prehrane z omejenim vnosom sladkorjev in sladkih pijač. Hkrati pa mora biti ta dan tudi jasen opomin, da brez sistemsko urejenega ustnega zdravja starejših ne moremo govoriti o celostni, dostopni in dostojni zdravstveni oskrbi.
