Sodoben način življenja nas sili v vedno več neaktivnosti. Čeprav se stroka že dolgo zaveda nevarnosti tako imenovanega sedentarnega načina življenja, so najnovejša dognanja razkrila natančno mejo, pri kateri sedenje postane resnično nevarno za razvoj in usodnost rakavih obolenj. Problem ni zgolj v tem, koliko časa na dan presedimo, temveč predvsem v tem, kako dolgo sedimo v enem kosu.
Prelomna študija iz Glasgowa
V začetku julija je bila v ugledni medicinski reviji PLOS Medicine objavljena ena najobsežnejših in najbolj natančnih raziskav s tega področja. Izvedla jo je raziskovalna ekipa z Univerze v Glasgowu, ki je analizirala podatke več kot 91.000 udeležencev iz britanske zdravstvene baze UK Biobank.
Kar to študijo loči od mnogih prejšnjih, je njena metodologija. Udeleženci niso zgolj po spominu izpolnjevali vprašalnikov o tem, koliko časa preživijo na kavču, temveč so nosili akcelerometre – pametne merilnike gibanja, ki so objektivno in neprekinjeno beležili vsak njihov gib. Raziskovalci so te posameznike nato v povprečju spremljali kar 12 let.
Kritična meja: 30 minut
Ugotovitve so jasne in alarmantne. Sedenje ali ležanje v budnem stanju, ki traja neprekinjeno več kot 30 minut, dokazljivo poveča tveganje za smrt zaradi raka. Znanstveniki opozarjajo na stopnjevanje tveganja: za vsako dodatno uro neprekinjene neaktivnosti v dnevu se tveganje za smrt zaradi raka poveča.
Fiziološki razlogi za to se skrivajo v telesnem odzivu na neaktivnost. Raziskovalci predvidevajo, da dolgotrajno in neprekinjeno sedenje sproža vnetne procese v telesu, slabša delovanje imunskega sistema in otežuje uravnavanje krvnega sladkorja – vse to pa so dejavniki, ki ustvarjajo ugodno okolje za razvoj rakavih celic.
Potrditev preteklih opozoril
Julijska študija iz Glasgowa ni osamljen primer, temveč močno potrjuje pretekla dognanja. Podobne ugotovitve je že leta 2020 objavila ekipa iz priznanega ameriškega onkološkega centra MD Anderson. Njihova študija, v katero je bilo vključenih 8.000 Američanov (prav tako opremljenih z merilniki gibanja), je bila objavljena v reviji JAMA Oncology. Tudi tam so raziskovalci nedvoumno ugotovili, da imajo najbolj sedentarni posamezniki bistveno višje tveganje za smrt zaradi raka v primerjavi s tistimi, ki v svoj vsakdan vnesejo več gibanja.
Kako se zaščititi? Vsaka minuta šteje
Kljub zaskrbljujočim podatkom pa znanstveniki prinašajo tudi dobre novice. Negativne učinke sedenja je mogoče precej enostavno omiliti. Zamenjava časa, ki bi ga sicer presedeli, z aktivnostjo prinaša izjemne zaščitne učinke:
Lahka aktivnost: Če eno uro sedenja zamenjate z lahko aktivnostjo (gospodinjska opravila, počasna hoja), se tveganje za smrt zaradi raka zmanjša za 12 odstotkov.
Zmerna aktivnost: Zgolj 30 minut zmerne aktivnosti (npr. hitrejša hoja) zmanjša tveganje za 8 odstotkov.
Intenzivna aktivnost: S samo 5 minutami intenzivne aktivnosti (npr. tek) se tveganje zmanjša za kar 22 odstotkov.
Nasvet stroke je preprost: Svoje sedenje morate nujno razbiti. Če opravljate pisarniško delo, si nastavite opomnik in vsaj vsake pol ure vstanite. Triminutni sprehod do avtomata za vodo, pretegovanje nog ali nekaj korakov po pisarni je dovolj, da prekinete škodljivi cikel in svojemu telesu naredite ogromno uslugo.
