Sodobna medicina v zadnjih letih doživlja pravo znanstveno revolucijo, ki popolnoma spreminja naše razumevanje duševnega zdravja. Čeprav smo se dolgo časa učili, da so naša čustva, tesnoba in občutki sreče izključno domena naših možganov, najnovejše študije dokazujejo nekaj povsem presenetljivega. Glavni nadzornik našega razpoloženja se namreč ne skriva v naši glavi, temveč globoko v našem prebavnem traktu. Prelomna odkritja so pokazala, da igra mikrobiom, ki ga sestavljajo bilijoni bakterij v našem črevesju, ključno vlogo pri našem duševnem počutju in neverjetno močno vpliva na razvoj stresa ter depresije.
Povezava med črevesjem in možgani ni zgolj nekakšna abstraktna ideja, temveč zelo realna in fizična komunikacijska mreža, ki jo strokovnjaki imenujejo os črevesje – možgani. Glavni kabel te neprestane in živahne komunikacije je vagusni živec, ki kot superhitra avtocesta prenaša signale v obe smeri.
Pionirska odkritja nevroznanstvenikov
Znanstveni temelji te teorije so se začeli resneje utrjevati pred nekaj več kot desetletjem, ko sta irska raziskovalca, ugleden nevroznanstvenik profesor John Cryan in profesor psihiatrije Ted Dinan z Univerze v Corku, začela objavljati svoje revolucionarne študije. Leta 2013 sta prva v znanstveni literaturi uradno skovala izraz psihobiotiki in dokazala, da prenos informacij po vagusnem živcu poteka predvsem od spodaj navzgor. Odkrila sta, da črevesje pošilja možganom bistveno več signalov, kot jih od njih dejansko prejema. Osupljiv podatek, ki so ga potrdile njune raziskave, je, da se kar devetdeset odstotkov vsega serotonina, nujno potrebnega hormona sreče, proizvede prav v črevesju, ob pomoči specifičnih dobrih bakterij. Brez zdrave in raznolike črevesne flore je tako naša sposobnost naravnega občutenja sreče ter umirjenosti močno in neposredno okrnjena.
Nezdrava prehrana in stres
Vsakokrat, ko zaužijemo obrok, ne hranimo le svojih lastnih celic, temveč s hrano neposredno vplivamo na to obsežno kolonijo mikroorganizmov. Profesor John Cryan ob tem rad slikovito poudari, da bi morali na svoj mikrobiom gledati kot na tovarno kemikalij za naše možgane in da je stanje našega uma neposredno odvisno od stanja našega črevesja. Težava nastane, ko v prehrani prevladujejo visoko predelana živila, rafinirani sladkorji in umetni dodatki. Takšna hrana deluje kot gnojilo za slabe bakterije, hkrati pa uničuje tiste koristne. Ko se to ravnovesje poruši, pride do disbioze, kjer slabe bakterije začnejo sprožati tiha sistemska vnetja. Vsako vnetje v prebavilih preko živčevja pošilja možganom neprekinjene signale alarma in nevarnosti. Posledično se lahko posameznik začne soočati s kronično tesnobo, nerazložljivimi nihanji razpoloženja ali motnjami spanja, ne da bi se zavedal, da pravi izvor njegovih duševnih težav tiči na njegovem krožniku.
Duševna odpornost s pomočjo psihobiotikov
Na srečo ta močna biološka povezava pomeni tudi to, da imamo v svojih rokah izjemno učinkovito orodje za izboljšanje lastnega mentalnega zdravja. Strokovnjaki danes vse glasneje opozarjajo na pomen ciljanega vnosa psihobiotikov, torej tistih sevov probiotičnih bakterij, ki prinašajo neposredne koristi našemu duševnemu zdravju. Svoj mikrobiom lahko dolgoročno obnovimo in podpremo s povsem preprostimi vsakodnevnimi spremembami, predvsem z uživanjem zadostnih količin prehranskih vlaknin, ki v črevesju delujejo kot osnovna hrana za dobre bakterije. Z vlakninami bogata živila, kot so različne stročnice, polnozrnata žita ter ogromno svežega sadja in zelenjave, morajo postati temelj jedilnika. Prav tako je izjemnega pomena redno uživanje tradicionalne fermentirane hrane, kot so kislo zelje, pravi kefir in kombuča. S premišljeno nego svojih drugih možganov v trebuhu tako ne boste izboljšali le prebave, temveč boste naravno podprli tudi svoj um in odpornost proti stresu.
