Ko beseda nanese na ogljični odtis in onesnaževanje, večina izmed nas pomisli na izpušne pline avtomobilov, letalske polete ali ogrevanje stanovanj. A eden največjih okoljskih grešnikov, če upoštevamo razmerje med njegovo majhnostjo in pogostostjo menjave, se skriva na robu našega pomivalnega korita – navadna sintetična kuhinjska gobica.
Iz česa je sploh narejena?
Tradicionalne kuhinjske gobice, tiste značilne rumene barve z zelenim praskalnim delom na vrhu, niso naravne. Izdelane so predvsem iz poliuretana in poliestra, kar pomeni, da so v svojem bistvu čista plastika, pridobljena iz nafte. Že sam postopek proizvodnje teh sintetičnih materialov je izjemno energetsko potraten in močno prispeva k izpustom toplogrednih plinov v ozračje.
Težava mikroplastike in strupenih snovi
Ogljični odtis zaradi proizvodnje in transporta ni edina težava. Vsakič, ko gobico zmočite, z njo močno zdrgnete posodo in jo ožamete, se z nje odtrgajo mikroskopsko majhni delci plastike. Ta mikroplastika neovirano steče v odtok, saj je čistilne naprave ne morejo povsem prestreči, in prej ko slej konča v naših rekah in oceanih. Poleg tega so nekatere gobice, ki se oglašujejo kot »antibakterijske«, obdelane s strupenimi kemikalijami, ki prav tako poškodujejo občutljive vodne ekosisteme, ko se sperejo v vodo.
Kratka življenjska doba, ki traja stoletja
Zaradi hitrega nabiranja nevarnih bakterij strokovnjaki svetujejo, da kuhinjsko gobico zamenjamo precej pogosto – približno na vsaka dva tedna. To pomeni, da povprečno gospodinjstvo na leto zavrže na desetine takšnih plastičnih kvadratkov. Ker gre za nerazgradljivo plastiko, se te gobice na odlagališčih smeti razkrajajo tudi po več sto let, pri čemer v zemljo spuščajo škodljive snovi in dodatno prispevajo k nastajanju toplogrednih plinov, kot je metan na deponijah.
Zgornje navedbe potrjujejo številne okoljske organizacije. Poročila opozarjajo, da ameriška gospodinjstva letno zavržejo okoli 400 milijonov plastičnih gobic, v majhni Švici pa med 60 in 126 milijoni.
Kakšne so ekološke alternative?
Zamenjava te neekološke navade je na srečo zelo preprosta in cenovno ugodna. Pozorni bodite na naslednje trajnostne alternative:
Celulozne gobice: Izdelane so iz lesne kaše ali bombažnih vlaken in so pogosto 100-odstotno biorazgradljive (če nimajo sintetičnega grobega dela).
Lufa (Loofah): Gre za povsem naraven plod rastline iz družine buč, ki se ob sušenju spremeni v odlično in trpežno vlaknasto gobico.
Lesene krtače z naravnimi ščetinami: So izjemno vzdržljive, naravne in ko se obrabijo, lahko zamenjate samo glavo ščetke.
Pralne krpice: Odlično nadomestijo tako sintetične gobice kot tudi papirnate brisače, saj jih preprosto operete v stroju na visoki temperaturi.
