Pripravite se na petek, 13. novembra 2026. Če bi verjeli slavnemu znanstvenemu članku iz sredine prejšnjega stoletja, bi moral biti to zadnji dan človeštva. Apokaliptična napoved, ki je pred desetletji burila duhove in polnila naslovnice, se je tik pred zdajci izkazala za eno največjih in hkrati najbolj fascinantnih napak v zgodovini demografskega napovedovanja.
Novembra 1960 je prestižna znanstvena revija Science objavila članek z zgovornim naslovom »Sodni dan: petek, 13. november 2026«. Avstrijsko-ameriški fizik Heinz von Foerster je s sodelavci zbral zgodovinske podatke o rasti prebivalstva vse od antike dalje in ustvaril matematični model. Ugotovili so, da človeška populacija ne raste le eksponentno, temveč hiper-eksponentno – hitrost rasti se je namreč sama po sebi pospeševala.
Iz podatkov so izpeljali srhljiv zaključek: 13. novembra 2026 naj bi krivulja rasti prebivalstva dosegla neskončnost. Znanstveniki so ob tem cinično pripomnili, da človeštva ne bo pokončala ne tehnologija ne pomanjkanje hrane, temveč naj bi se ljudje zaradi neustavljive rasti prebivalstva na ta dan preprosto »stisnili do smrti«.
Matematični izračun ni bil pravilen
V tistem času se je zdelo, da ima matematika prav. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je svetovna populacija rasla z osupljivo hitrostjo in strah pred globalno prenaseljenostjo je bil na vrhuncu. Vendar pa enačbe niso mogle predvideti tistega, kar dela človeško družbo edinstveno – naše sposobnosti drastičnih družbenih sprememb.
Kmalu po objavi študije se je namreč začela odvijati globalna demografska tranzicija. Izum in široka dostopnost kontracepcijske tabletke, množično vključevanje žensk v visokošolsko izobraževanje in na trg dela ter prehod v sodobno ekonomijo so sprožili oster padec rodnosti. Izkazalo se je, da je stopnja rasti svetovnega prebivalstva dosegla svoj absolutni vrhunec leta 1968, torej le osem let po zlovešči napovedi, od takrat pa vztrajno pada.
Danes, ko smo le še kratek čas oddaljeni od domnevnega konca sveta, se globalna slika povsem razlikuje od von Foersterjevih izračunov. Namesto neskončne eksplozije prebivalstva se številne razvite države, med njimi tudi Slovenija, soočajo z obratnim izzivom: staranjem prebivalstva, pomanjkanjem delovne sile in upadanjem rojstev. Demografi danes ocenjujejo, da se bo svetovna populacija stabilizirala pozneje v tem stoletju in nato po vsej verjetnosti začela počasi upadati.
Zgodba o matematičnem modelu iz leta 1960 danes služi kot odličen opomin, da človeške prihodnosti ni mogoče vedno ujeti v toge enačbe. Ljudje nismo le neustavljivo rastoče številke na grafu, temveč prilagodljiva bitja, ki spreminjajo svoje vrednote in način življenja. Petek, 13. november 2026, bo tako namesto »sodnega dne« zgolj še en povsem običajen jesenski dan.
