Na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru razvijajo portal Govorjena slovenščina, prek katerega zbirajo posnetke avtentičnega vsakdanjega govora. Vse vabijo, da s posnetki svojega govora prispevajo k ohranjanju jezikovne kulturne dediščine, raziskovanju slovenščine in razvoju govornih tehnologij.
Čeprav govor predstavlja najbolj naravno obliko sporazumevanja, so jezikovne raziskave in digitalni jezikovni viri še vedno pretežno usmerjeni v pisna besedila. Posnetkov spontanega vsakdanjega govora je razmeroma malo, še posebej takšnih, ki bi zajeli raznolikost slovenskih narečij, generacij in govornih okoliščin.
Vsakdanji klepet kot neprecenljiva kulturna dediščina
»Govor je naša prva, najbolj naravna in spontana oblika komunikacije, kljub temu pa raziskave jezika večinoma temeljijo na pisnih besedilih. Za raziskovanje govora so potrebne velike količine avtentičnih posnetkov, ki omogočajo vpogled v to, kakšno slovenščino dejansko uporabljamo,« je pojasnil vodja projekta Darinka Verdonik.
Kot je poudaril, vsakdanji govor ni le sredstvo sporazumevanja, temveč tudi pomemben del nesnovne kulturne dediščine. V besedah, izrazih, načinih pripovedovanja in pogovarjanja se odražajo življenje, navade in vrednote nekega časa. Posnetki današnjih pogovorov bodo zato dragocen vir tudi za prihodnje generacije, ki bodo lahko prisluhnile temu, kako in o čem smo govorili.
Na portalu Govorjena slovenščina lahko govorci slovenščine oddajo posnetke sproščenih pogovorov, pripovedi, razlag in drugih oblik vsakdanjega govora. Pri tem lahko sodeluje vsak, ki govori slovensko.
Raziskovalci želijo zbrati čim bolj raznoliko gradivo, zato vabijo k sodelovanju govorce vseh generacij, iz različnih krajev Slovenije in zamejstva ter po svetu. Za snemanje zadostuje pametni telefon, posnetke pa se odda prek spleta.
»Govorjena slovenščina je del časa in prostora, v katerem živimo, njen vsakdanji govor pa brez posnetkov izgine. Zato želimo v zbirko vključiti čim bolj raznolik govor in k sodelovanju vabimo vse, ki govorijo slovensko. Vsak posnetek lahko prispeva k boljšemu poznavanju našega jezika, ohranjanju njegove govorne raznolikosti in razvoju tehnologij za slovenščino,« poudarja Verdonik.
Od arhiviranja do učenja umetne inteligence
Zbrani posnetki ne bodo namenjeni zgolj arhiviranju. Raziskovalci jih bodo obdelovali, zapisovali in jezikoslovno označevali ter tako ustvarjali govorne vire, ki bodo omogočali sistematično preučevanje govorjene slovenščine.
Takšne zbirke omogočajo raziskovanje razlik med narečji in generacijami, posebnosti spontanega pogovarjanja, razvoja jezika ter povezav med jezikom in družbo. Dragocene so tudi za preučevanje otroškega govora, govorne komunikacije in drugih vidikov človekovega sporazumevanja.
Govorni podatki so hkrati pomembni za razvoj sodobnih tehnologij. Da bi lahko sistemi za samodejno zapisovanje govora in druga orodja umetne inteligence dobro delovali tudi v slovenščini, morajo biti razviti in preizkušeni na raznolikih primerih dejanskega govora. Posebej pomembno je, da ne poznajo le knjižne slovenščine, temveč tudi različne načine govorjenja, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju.
Zbrani govorni viri bodo tako pomembna podlaga za nadaljnje raziskave in tehnološki razvoj, hkrati pa bodo prispevali k dolgoročnemu ohranjanju slovenskega jezika v digitalnem okolju, še sporočajo z Univerze v Mariboru.
