Bela krajina že desetletja privablja turiste, ki jih zanima rekreacija ali pa samo osvežitev v mirni in topli Kolpi, po kateri poteka kar 113 kilometrov državne meje. Reka že več kot pol stoletja vabi izletnike predvsem v katerega od številnih kampov, ki so ob reki zrasli v nekaj desetletjih. Našteli smo jih že več kot deset. Najbolj severni je kamp Podzemelj, ki spada pod občino Kočevje. Nekaj kilometrov naprej je že Stari trg pri Kolpi, ki spada pod črnomaljsko občino. Kolpa na poti do Metlike in potem naprej do hrvaškega Siska in izliva v Savo spreminja karakter.
Od Fare v občini Kostel je reka bolj divja in tudi ožja, ponekod si utira pot skozi ozke kanjone in blage brzice. Hribovita pokrajina daje senco kolesarjem, bolj divja reka pa je raj za čolnarjenje ali ribolov. Tudi če ribe ujame kdo drug. Denimo ob reki pod Starim trgom pri Kolpi ima družina Madronič gostilno, ki slovi po postrvih, ki jih pripravijo po hišnem receptu. Gostilna na bregu Kolpe gostom omogoča tudi kampiranje.
Kamp Kolpa
Če na severu reka s svojimi brzicami in kanjoni ponuja bolj avanturistično izkušnjo, pa od Vinice naprej omogoča klasično izletniško izkušnjo, ki bolj spominja na morje kot na celinski rečni oddih. Reko na tem mestu umirita dva jezova, voda pa bolj spominja na jezero kot na reko. »V kampu tukaj v Vinici smo se znašli, ker sta se sinova skregala v avtu. V avtu smo bili že 24 ur, toliko časa traja vožnja iz Nizozemske do sem, in rekli smo, da se moramo ustaviti. V Črnomlju so nam svetovali Kamp Kolpa. Čeprav je bilo mišljeno, da bo kamp samo kratek obstanek, smo tukaj ostali tri tedne. Saj smo pogledali tudi druge lokacije ob morju, ampak nismo našli boljše lokacije za družine s toliko sence in gostoljubnosti, kot je v Kampu Kolpa,« nam je povedala Nancy iz Nizozemske. To je bilo pred tremi leti. Z možem in petimi otroki, najmlajši je imel takrat sedem mesecev, so se odločili, da bodo redno dopustovali v Kampu Kolpa v Vinici.
Pri tem so imeli nekaj zmede, da so našli Kamp Kolpa, saj je ob Kolpi kar deset kampov, od tega so trije v Vinici. Kot smo izvedeli, je bil to prvi kamp ob Kolpi in eden prvih kampov v državi. Takrat še kot sindikalno letovišče nekega prevozniškega podjetja. Šestdesetletna zgodovina kampa običajnemu dopustniku verjetno ni zares pomembna, je pa pomemben učinek te zgodovine: veličastna senca, ki jo ponujajo pred 60 leti posajena in od takrat skrbno negovana drevesa. Kot je povedala Nancy, je to najboljša senca, ki so jo kadar koli videli v kakšnem kampu. Ampak bolj kot senca jih je pritegnilo domačno vzdušje skupnosti in varnost, ki ju daje majhen kamp, ki nima zmogljivosti za več kot 300 ljudi. »Otroci se lahko svobodno gibljejo, zaupamo stanovalcem in osebju kampa. Če je kaj narobe, nam že sporočijo. Tako je, kot če bi bili na vasi,« je povedala.
Za domačnost in brezhibnost kampa skrbi ljubljanska družina Kadunc, ki že 23. leto upravlja kamp. Miha Kadunc je nedavno od staršev prevzel vodstvo kampa, čeprav pri upravljanju še vedno sodeluje razširjena družina. »Gostje čutijo, da niso samo številka. To je zelo pomembno. Pa tudi čistoča in urejenost morata biti na prvem mestu. Tudi če je kamp iz zlata, ti to nič ne pomaga, če v sanitarijah smrdi,« je povedal Kadunc. Kadunčev kamp odlikujejo vestno urejanje prostora in sanitarije, ki se jih zaradi čistoče in urejenosti ne bi sramoval najbolj prestižen hotel. Tudi arhitekturna zasnova sanitarij in tušev vzbuja občudovanje, saj je narejena z naravnimi materiali – drevesnimi debli in deskami, ki so ohranile nepredvidljivo naravno obliko, zidani del pa se prilagaja lesu. Presenetilo nas je, da za objektom ni kakšnega znanega arhitekturnega imena, ampak so ga zgradili v lastni režiji po navdihu in z veliko improvizacije. »Za kaj takega ne moreš imeti načrta. Les ima svojo obliko. Pomagal nam je prijatelj iz Ljubljane, pa smo sproti gradili,« je povedal Kadunc. Dodal je, da bodo v podobnem slogu v prihodnjih letih dogradili tudi bar in restavracijo.
Najnovejši kamp ob Kolpi
V Vinici pa ni samo najstarejši, ampak tudi najnovejši kamp, ki ga upravlja družina Benetič. »Že 15 let imamo Turizem Benetič. Prej smo imeli samo žago, ki še obratuje, ampak predvsem spomladi in jeseni. Od maja do konca septembra pa se ukvarjamo s turistično ponudbo, ki smo jo razširili na bar, tri leta imamo postajališče za avtodome, mogoče pa je tudi taborjenje. Imamo tudi kopališče, ki je sicer zasebno, ampak vsem dovolimo prosto kopanje. Imamo tudi mlinarjevo hišo, v kateri je 14 ležišč v treh sobah,« nam je povedala Antonija Benetič in dodala, da k njim hodijo tujci, Slovenci pa hodijo mimo. »Saj pridejo na Kolpo, ampak glavna destinacija je morje. Dobro bi bilo spodbujati bone za domače turiste kot pred leti. Marsikdo je prišel pogledat naš kraj, ki ga drugače ne bi. To je bilo za domači turizem dobro in želim si, da bi še enkrat imeli bone,« je povedala Benetičeva.
Družina še vedno skrbi za zadnji delujoči mlin na slovenski strani reke. Čeprav je priznan kot tehnični spomenik, družina zanj skrbi na lastne stroške. »Naš mlin je tehnični spomenik, še vedno usposobljen za mletje. Ampak na žalost se mlinski kamen ne vrti, ker se nima za koga. Ni kmetov, ki bi prodajali pšenico, takšna proizvodnja tudi nekoliko podraži moko. Kolesa se še vedno vrtijo in poganjajo generator, ki nas oskrbuje z elektriko za bar in naše poslopje,« je še povedala in dodala, da zainteresiranim skupinam omogočijo ogled mlina. Na tem delu Kolpe je bilo nekdaj veliko mlinov. Za izletnike je označena tako imenovana mlinarska pot, dolga deset kilometrov vzdolž reke, na kateri si je mogoče ogledati kar sedem zapuščenih mlinov (z omenjeno izjemo). Tudi na hrvaški strani je delujoč mlin, Vinica pa ima prav zaradi mlinov in zaradi njih povezanih jezov tako mirno in kljub razmeram visoko vodo.
Grad Vinica je naprodaj
Reka in kampi so pod strmim pobočjem. Na vrhu pobočja je vas Vinica, ki ima kljub majhnosti zavidljivo infrastrukturo: več trgovin in restavracij, bencinsko črpalko, šolo, zdravstveni dom in celo lekarno. Prav tako ima dva kulturna spomenika. Vinica je rojstni kraj Otona Župančiča, njegovo spominsko hišo pa trenutno intenzivno obnavljajo. Na pobočju, tik preden se to spusti do reke, stoji grad Vinica, spomenik lokalnega pomena. Kamp Kolpa je tik pod pobočjem gradu. »Prvi so tukaj kampirali Turki, ki so grad večkrat neuspešno oblegali,« se radi pošalijo v Kampu Kolpa, ki je tik pod pobočjem gradu.
Grad Vinica sta pred več kot desetletjem kupila poslovneža Makszim Csernikov in Ivana Tregbenukov. »Imamo grad, v katerem izvajamo vinske degustacije, imamo spa in ponujamo različne programe. Od masaž v kombinaciji s savno in džakuzijem. Imamo tudi tri sobe, zunaj pa razstavo zgodovinskih lesenih vozov. To je naš projekt, ker se ujema z gradom,« je povedal Csernikov, ki je po rodu iz Budimpešte. »Grad smo kupili, ko je skoraj že razpadel, in smo ga obnovili, za obnovo pa smo dobili tudi evropska sredstva. Še zdaj se nam zdi, da je bila to prava odločitev, in razmišljamo, da bi obnovili tudi grad v središču Črnomlja,« je še dodal.
Na spletni strani booking.com lahko preberemo, da nočitev v gradu stane 277 evrov. Grad Vinica je trenutno naprodaj, saj se je v začetku poletja pojavil oglas na strani nepremicnine.net za okroglih deset milijonov evrov. Kot nam je pojasnil lastnik, s prodajo želijo pridobiti sredstva, da bi se lotili še kakšnega podobnega projekta. Rok Mikšič, 27-letni predsednik krajevne skupnosti Vinica, nam je povedal, da grad trenutno živi ločeno življenje od vasi in da lokalna skupnost ni seznanjena s trenutnimi aktivnostmi v gradu. »Od prihodnjega lastnika viniškega gradu bi si želeli, da diha s krajem v nasprotju s sedanjimi lastniki. Ni nobenega sodelovanja z lokalno skupnostjo in društvi tako kot v preteklosti. Povezovanje bi bilo dobro za vse. Brez domačinov bodo težko uspeli. V preteklosti je bilo neko sodelovanje, tudi restavracijo so imeli, ki smo jo domačini radi obiskovali. Zdaj pa res ne vem, koliko gostov imajo in ali lahko s tem pokrijejo stroške,« je povedal predsednik krajevne skupnosti. Csernikov nam je zagotovil, da je zasedenost gradu v času sezone 80-odstotna.
Povprečna, a težavna sezona
»Ta sezona je povprečna, se pa pozna, da je vsako leto več tujcev. Srečo imamo, da ima ta predel Kolpe dva jezova, tako da je vedno dovolj visoka voda za plavanje, bližina reke pa ohladi vsaj noč,« je povedal Kadunc. Kako pa je vročinski val vplival na sezono? »Zaradi vročinskega vala je bilo nekaj odpovedi rezervacij zaradi čolnarjenja. Zaradi višine Kolpe spust po Kolpi pomeni predvsem vlečenje kanuja. Ampak proti naravi ne moremo. Tudi v prihodnosti bo čolnarjenja manj, bo pa gotovo več kopalcev.« Tudi na črnomaljski občini menijo, da je turistična sezona dobra, a jih skrbi nizek vodostaj Kolpe in sočasen povečan priliv kopalcev. V primerjavi z lani so našteli 5,5 odstotka več prenočitev. »Na turistične tokove vse bolj vplivajo vremenske razmere. Zaradi visokih temperatur se gostje za prihod pogosto odločajo tik pred zdajci, medtem ko avgusta na področju športnega turizma dobimo tudi nekaj odpovedi zaradi izredno nizkega vodostaja Kolpe. V času vročinskih valov se poveča predvsem pritisk na območja naravnih kopališč ob reki, ki so takrat še posebno obremenjena,« so še dodali na občini. Zaradi nizkega vodostaja Kolpe se bodo osredotočili na promocijo drugih znamenitosti na Kolpi. Med njimi Krajinskega parka Lahinja in pustolovskega centra Gače. Zaradi vročine se turistična sezona širi, saj naštejejo več nočitev že zgodaj spomladi in potem vse do konca septembra. Tudi predsednik KS Vinica ocenjuje, da je turizem v regiji že prišel do meje vzdržnega. »Množičnega turizma Bela krajina ne premore. To je zapleten problem. Zdaj je ravno dovolj, če ne malo preveč, bi pa morali povečati dodano vrednost,« je še pojasnil Mikšič.
