Raziskovalci so analizirali podatke 31.044 Američanov, starejših od 40 let, ki so sodelovali v nacionalni raziskavi o zdravju in prehrani med letoma 1999 in 2018. Udeleženci so navedli, kaj in kdaj so jedli ali pili v zadnjih 24 urah, piše Science Alert.
V obdobju spremljanja, ki je trajalo 8,6 leta, je umrlo 7129 udeležencev, od tega 2259 zaradi bolezni srca in ožilja.
Poznejši zajtrk, večje tveganje
Raziskovalci so primerjali ljudi, ki so prvi kalorični obrok zaužili med 7. in 8. uro zjutraj, z ljudmi, ki so jedli pozneje.
Pri tistih, ki so prvič jedli med 8. in 10. uro, je bilo tveganje smrti zaradi vseh vzrokov približno 10 odstotkov višje. Pri prvem obroku med 10. in 12. uro je bilo višje za 19 odstotkov, pri tistih, ki so prvič jedli šele po poldnevu, pa za 29 odstotkov.
Še izrazitejša je bila povezava pri boleznih srca in ožilja. Prvi obrok po poldnevu je bil povezan s 46 odstotkov večjim tveganjem smrti zaradi srčno-žilnih bolezni v primerjavi z jutranjim obrokom.
Pri 50-letnikih, ki so prvič jedli šele po poldnevu, je bila ocenjena pričakovana življenjska doba v povprečju 2,46 leta krajša.
Najpoznejša večerja ni bila vedno najslabša
Pri zadnjem obroku so raziskovalci odkrili drugačen vzorec. Tveganje ni naraščalo preprosto z vsako poznejšo uro, temveč je bila povezava v obliki črke U.
Kot referenco so uporabili ljudi, ki so zadnji obrok zaužili med 19. in 20. uro. Pri tistih, ki so jedli pred 19. uro, je bilo tveganje smrti 13 odstotkov višje, pri tistih, ki so jedli po polnoči, pa kar 27 odstotkov višje.
Najnižje modelirano tveganje je bilo okoli 20. ure.
Avtor raziskave Zhilei Shan z Univerze za znanost in tehnologijo Huazhong na Kitajskem pa opozarja, da to še ne pomeni, da bi morali vsi večerjati točno ob 20. uri.
Zakaj bi bil čas prehranjevanja pomemben?
Ena od možnih razlag je povezana z biološko uro oziroma cirkadianim ritmom. Pozno prehranjevanje lahko vpliva na presnovo in moti naravni dnevno-nočni ritem organizma.
Raziskovalci omenjajo možne spremembe presnove maščob in glukoze ter vpliv na notranje biološke ure različnih organov.
Toda obstaja tudi druga možnost: pozno prehranjevanje je lahko posledica slabšega zdravja, slabega spanja, izmenskega dela ali drugih življenjskih okoliščin. Tudi ljudje, ki so jedli zelo zgodaj, so bili v raziskavi pogosteje starejši, so jedli manj pogosto in imeli več obstoječih zdravstvenih težav.
Raziskava ne dokazuje, da zajtrk podaljšuje življenje
To je najpomembnejša omejitev raziskave. Gre za opazovalno študijo, zato iz rezultatov ni mogoče sklepati, da poznejši zajtrk neposredno povzroča krajše življenje.
Podatki o prehrani so temeljili predvsem na enem 24-urnem spominu na zaužito hrano, kar ni nujno predstavljalo običajnih prehranjevalnih navad posameznika skozi več let. Na rezultate bi lahko vplivali tudi spalne navade, biološki ritem, telesna dejavnost in drugi dejavniki, ki jih raziskovalci niso mogli v celoti upoštevati.
»Na podlagi teh ugotovitev ljudje ne bi smeli skrajno spreminjati svojih prehranjevalnih urnikov,« je poudaril Shan.
Raziskava tako predvsem nakazuje, da pri prehrani ni pomembno samo, kaj in koliko pojemo, temveč morda tudi, kdaj to storimo. Poznejše prehranjevanje je za zdaj najbolje razumeti kot možen dejavnik tveganja oziroma kazalnik zdravstvenega stanja, ne pa kot dokazani vzrok krajše življenjske dobe.
Raziskava je bila objavljena v publikaciji European Journal of Clinical Nutrition.
