Projekt robotaksijev družbe Project 3 Mobility, danes znane pod imenom Verne, se približuje koncu, vendar naj bi se končal z velikim zapletom. Po informacijah hrvaškega Indexa podjetje ni izpolnilo glavnega pogoja projekta, za katerega je prejelo skoraj 180 milijonov evrov evropskih sredstev.
Ključna zahteva je bila izdelava popolnoma avtonomnega električnega vozila pete stopnje. Po navedbah več neodvisnih virov Rimčeva družba pristojnim državnim organom ni predložila dokazila, da je takšno vozilo dejansko izdelala.
Projekt se uradno izteče 31. avgusta.
Izplačanih že skoraj 90 milijonov evrov
Project 3 Mobility je za razvoj robotaksija prejel 179,5 milijona evrov evropskega denarja. Doslej je bilo podjetju izplačanih približno 89,9 milijona evrov.
Zdaj se odpira vprašanje, koliko denarja bo moralo podjetje vrniti. Po navedbah Indexa za zdaj ni jasno, ali bo moralo vrniti vseh 89,9 milijona evrov ali bo mogoče odšteti stroške, ki jih je uspelo ustrezno dokazati.
Po dosedanjih podatkih naj bi bilo upravičenih oziroma priznanih le okoli 8,7 milijona evrov stroškov, kar je manj kot desetina že izplačanega zneska.
Po koncu projekta bo imela Rimčeva družba še mesec dni časa za predložitev dokumentacije, s katero lahko dokazuje upravičenost nastalih stroškov. To pa ne podaljšuje roka za dokončanje samega razvoja vozila.
Kaj je sploh peta stopnja avtonomije?
Pri avtonomni vožnji obstaja šest stopenj, od nič do pet. Peta stopnja predstavlja najvišjo stopnjo avtomatizacije.
Pri četrti stopnji lahko vozilo vozi popolnoma samostojno, vendar le na določenem območju in pod pogoji, za katere je bilo razvito. Peta stopnja pa pomeni bistveno več: vozilo mora biti sposobno voziti brez človekovega posredovanja praktično povsod in v vseh prometnih ter vremenskih razmerah, kjer bi sicer lahko vozil človek.
V takšnem vozilu varnostni voznik ni potreben. Potnik bi moral zgolj določiti cilj.
Prav takšno vozilo je bilo opredeljeno kot ključni rezultat Rimčevega projekta.
Robotaksiji v Zagrebu niso tisti iz evropskega projekta
Posebej zanimivo je, da robotaksiji v Zagrebu vendarle že vozijo. Vendar po navedbah Indexa ti niso rezultat projekta, za katerega je bilo odobrenih 179,5 milijona evrov.
Gre za sodelovanje Vernea, kitajskega podjetja Pony.ai in Uberja. Verne zagotavlja in upravlja floto, Pony.ai tehnologijo avtonomne vožnje, Uber pa platformo za naročanje voženj.
Ta vozila naj bi uporabljala tehnologijo četrte stopnje avtonomije. V sedanji fazi je za njihovim volanom še vedno licencirani operater, ki nadzoruje vožnjo in lahko po potrebi posreduje.
To pomeni, da robotaksiji v Zagrebu res obstajajo, vendar ne gre za vozila pete stopnje, ki so bila določena kot glavni cilj evropsko financiranega projekta.
Od Mobileyeja do kitajskega Pony.ai
Rimčeva družba je pri razvoju avtonomne tehnologije sodelovala tudi z izraelskim podjetjem Mobileye. Partnerstvo je bilo objavljeno leta 2024, vendar uporabljena tehnologija takrat ni omogočala pete stopnje avtonomije.
Pozneje je podjetje sodelovanje z Mobileyejem opustilo in se obrnilo na kitajski Pony.ai, ki razvija sisteme za avtonomno vožnjo četrte stopnje.
Verne je medtem sporočil, da je izdelal in preizkusil vseh 60 verifikacijskih prototipov, predvidenih v projektu. Vendar izdelava prototipov sama po sebi še ne pomeni izpolnitve ključnega cilja – popolnoma avtonomnega vozila pete stopnje.
Obljuba o robotaksijih sega v leto 2021
Projekt se ni začel šele leta 2023, ko je bila podpisana pogodba o skoraj 180 milijonov evrov vrednem financiranju. Rimčeva družba je v projekt vstopila že leta 2021.
Takrat je predstavnikom hrvaškega ministrstva za promet predstavila načrt, po katerem naj bi v nekaj letih razvila popolnoma avtonomno vozilo in infrastrukturo za njegovo uporabo.
Prvotni načrti so predvidevali serijsko proizvodnjo začetne flote 700 avtonomnih električnih vozil že leta 2024, popolnoma funkcionalna komercialna storitev v Zagrebu pa naj bi bila vzpostavljena leta 2025.
Pogodba za 179.499.215 evrov nepovratnih sredstev je bila nato podpisana junija 2023.
Zdaj se projekt približuje uradnemu zaključku, ključno vprašanje pa ostaja, ali bo podjetje uspelo dokazati izpolnitev pogojev, za katere je prejelo evropska sredstva. Če jih ne bo, bo sledil postopek ugotavljanja, kolikšen del že izplačanega denarja bo treba vrniti.
