Čeprav v javnost in v medijih požare avtomobilov najpogosteje povezujejo z električnimi avtomobili, uradna statistika odpoklicev kaže povsem drugačno sliko. Nevarnost samovžiga, ki proizvajalce sili k izdajanju drastičnih opozoril, je v veliki večini prisotna pri klasičnih avtomobilih z motorji na notranje izgorevanje.
Glavni razlog za naraščajoče število incidentov torej niso visokonapetostne baterije, temveč vse kompleksnejši elektronski sistemi v modernih vozilih, je te dni poročal ameriški časnik The Washington Post. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta so tamkajšnji zvezni organi izdali že 17 opozoril za obvezno parkiranje na prostem, ki zajemajo 1,7 milijona vozil. S tem se leto 2026 že zdaj uvršča na drugo mesto po številu tovrstnih odpoklicev v zadnjem desetletju. Po podatkih analitske družbe CarFax je trenutno na ameriških cestah okoli 3,4 milijona vozil z nerešenimi odpoklici te vrste.
Najnovejša analiza opozoril ameriške nacionalne uprave za varnost v cestnem prometu potrjuje, da se obsežna opozorila nanašajo predvsem na bencinska in dizelska vozila. Od 93 kampanj, izdanih od leta 2021, jih je 44 vključevalo izključno vozila na notranje izgorevanje, kar zajema 4,6 milijona vozil.
Problematična vezja
Najpogostejši vzrok za požare, ki se vnamejo, četudi je avto ugasnjen in v njem ni ključev, so električna vezja, ki ostajajo pod napetostjo tudi po tem, ko voznik ugasne motor. Tokokrogi so namreč v sodobnih avtomobilih neprestano aktivni in vroči, poleg tega je v avtih vse več elektronskih komponent (od naprednih senzorjev do modulov za gretje sedežev), kar povečuje tveganje za kratke stike.
Da bi bolje razumeli dejansko stopnjo tveganja pri različnih pogonskih sklopih, je nujno pogledati širšo statistiko. Obsežna študija ameriške analitske družbe AutoinsuranceEZ, ki je analizirala podatke, je zavrnila prepričanje, da so električna vozila najbolj nevarna. Raziskava je pokazala, da so v resnici hibridna vozila najbolj podvržena požarom (3474 požarov na 100.000 prodanih vozil), sledijo jim vozila na notranje izgorevanje (1529 požarov na 100.000 vozil), medtem ko so bila električna vozila z zgolj 25 požari na 100.000 vozil statistično daleč najvarnejša.
Podobne zaključke ponuja tudi britanska vladna revizija podatkov iz Norveške za obdobje 2016–2021, ki ugotavlja, da je stopnja požarov pri klasičnih vozilih kar štirikrat višja kot pri električnih.
Odmevni incidenti
Kljub statističnim dokazom pa je strah pred požari električnih vozil v javnosti močno prisoten. Ta percepcija izhaja iz medijsko izjemno odmevnih incidentov, kot sta bila katastrofalna požara v parkirnih hišah v britanskem Liverpoolu leta 2017, kjer je uničilo 1400 avtomobilov, in na norveškem letališču Stavanger leta 2020. Preiskovalci, ki so skušali ugotoviti, kaj je povzročilo takšen obseg katastrofe, so ugotovili, da v nobenem od primerov požara ni sprožilo električno vozilo. V Liverpoolu je bil krivec stari Land Rover, na Norveškem pa dizelski Opel.
Po razpoložljivih podatkih v Sloveniji letno zabeležimo približno 600 požarov na prometnih sredstvih, kar predstavlja okoli desetino vseh požarov v državi. Glavni vzroki za vžig so najpogosteje mehanske okvare, napake na električni napeljavi in trki v prometnih nesreča. Požari na električnih avtomobilih so tudi pri nas primerljivi s svetovno statistiko.
