Staranje. Pri nekaterih je ta proces počasnejši, pri drugih hitrejši, nekateri so z njim sprijaznjeni, drugi ga ne prenesejo in naredijo vse, da ga kar najbolj upočasnijo … Zelo podobni procesi se dogajajo tudi z avtomobili. Tudi ti se namreč lahko starajo hitreje ali počasneje, tako da je avto, ki je na ceste zapeljal pred skoraj desetimi leti, dandanes lahko videti oblikovno že povsem zastarel, drugi, enako star, pa tak, kot bi ga ravnokar predstavili, in bo svoja leta dobro skrival še naslednjih deset. In prav takšna je tudi seat arona, eden od avtomobilov, ki vedo, kako se starati.
Da, res je, pri tem je malo tudi »goljufala«. Od leta 2017 so ji namreč namenili že dve osvežitvi, s katerima pa so ji po drugi strani le »zgladili gubice« in tako upočasnili proces staranja; niti precej temeljitejši »facelift« namreč ne bi pomagal, če osnova ne bi bila »zdrava«. Zadnja taka lepotna operacija se je zgodila lani, pri čemer pa je zanimivo, da arona nikdar, niti ob prvem prihodu na ceste, ni veljala ravno za avto, za katerim bi se obračali pogledi, za posebej izstopajoč ali atraktiven avto. Kdo ve, morda pa je ravno v tem skrivnost tako dobrega staranja …
Ko pogledamo prve arone in to, novo, so različni prijemi osvežitev hitro vidni. Tudi v notranjosti, v kateri so zdaj merilniki za volanskim obročem serijsko digitalni, so pa pohvalno zadržali precejšnje število fizičnih gumbov, kar upravljanje nastavitev močno pohitri in poenostavi. Pa čeprav bi kdo znal vihati nos nad dokaj majhnim osrednjim zaslonom. No, na nekaterih področjih ni bilo odstopanja oziroma je še naprej v uporabi, kar je bilo leta 2017 povsem običajno, dandanes pa je redkost. Denimo zagon motorja z obračanjem ključa, »ročna« ročna zavora, velika ročica samodejnega menjalnika v velikosti ročnega … Voznikov delovni prostor, skratka, tako kot zunanjost, ne izstopa, je umirjen, klasičen, nič preveč bleščeč.
Bolje kot z besedo klasičen je težko opisati tudi pogon testne arone. Litrski bencinski trivaljnik, brez pomoči elektrike, še zdaleč ne prekipeva od moči, a je v kombinaciji s samodejnim menjalnikom vseeno kos večini izzivov, ko je avto polno naložen, le na avtocesti od njega ne pričakujte preveč. Takrat, predvsem pa tudi v mestu, zna poraba tudi kar precej poskočiti, pod črto pa je pri mešanem ciklu to presenetljivo varčen avto. Ki se ob tem pelje zelo korektno, je čvrst, a dovolj udoben. In za nameček prostoren, saj bo kljub svojim kompaktnim meram povsem zadovoljil tudi ne preveč zahtevne družinske potrebe. Da bi bil še boljši, pa mu manjka denimo pomična zadnja klop ali kakšna podobna reč.
Skratka, seat arona z opremo style, ki je korektna, a bi ji sami dodali vsaj kakšen aktivni tempomat, je zelo korekten avto, ki ne izstopa preveč, s tudi povsem korektno ceno. Nič kaj bistveno več in predvsem ne nič manj kot to.
