Ana Mayer Kansky je 15. julija 1920 dosegla zgodovinski mejnik v znanosti: postala je prva oseba, ki je doktorirala na Univerzi v Ljubljani, le leto dni po tem, ko so jo ustanovili, in pred vsemi kolegi, kar pomeni, da je bila tudi prva slovenska doktorica znanosti, kar je bilo za tedanji čas precej nenavadno. Po nekaterih zgodovinskih pregledih je bila tudi 72. ženska na svetu, ki je pridobila doktorat znanosti.
Uspešno je zagovarjala disertacijo z naslovom O učinkovanju formalina na škrob. Zagrizla se je v takrat aktualno kemijsko dilemo, namreč ali formalin raztaplja škrob. Dokazala je, da škroba ne raztaplja formalin sam, temveč mravljinčna kislina, ki je bila pogosto prisotna kot nečistoča v formalinu. Rezultati so bili objavljeni tudi v ugledni nemški znanstveni reviji, to pa je pomenilo mednarodno priznanje njenega dela.
Pot do doktorata
Anka, kot so ji rekli, se je rodila 20. junija 1895 v Ložah pri Vipavi. Mladost je preživela na gradu Lože, ki ga je kupil očetov praded Josip Mayer, ko je prišel v Vipavsko dolino kot kirurg z Napoleonovo vojsko in se poročil s plemkinjo Ano Premerstein. Osnovno šolo je Anka obiskovala v Vipavi, v Ljubljani pa je nadaljevala šolanje na šestletnem ženskem liceju. Bila je ena izmed prvih deklet, ki so lahko nadaljevale izobraževanje na klasični gimnaziji v Ljubljani. Tam je obiskovala sedmi in osmi razred ter opravila maturo.
Po maturi leta 1914 je odšla študirat kemijo in fiziko na Univerzo na Dunaj. Da pa je tja sploh prišla, se je morala precej potruditi. Takrat razširjeni miselnosti, da lahko preveč izobrazbe dekletom škodi, je prikimaval tudi oče, a so našli kompromis, da si sama zasluži denar za odhod na Dunaj. Organizirala je obiranje marelic v nasadih za graščino in prodajo obranega sadja v Trstu in Gorici. S tem je zaslužila dovolj, da je jeseni lahko odšla na dunajsko univerzo. Bila je precej uporniška za tiste čase, ostrigla si je recimo lase in v dunajskem parlamentu poslušala govore poslancev ter bila prisotna ob sprejemu majniške deklaracije.
Po koncu prve svetovne vojne in razpadu Avstro-Ogrske leta 1918 je dunajska univerza sprejela odlok, da morajo študenti slovanskih narodnosti zapustiti univerzo. Vrnila se je v Ljubljano, in ko je bila naslednje leto ustanovljena Univerza v Ljubljani, je študij nadaljevala pri profesorju Maksu Samcu. Skupaj z mentorjem sta kmalu objavila daljši raziskovalni članek v ugledni znanstveni reviji Kolloidchemische Beihefte v Dresdnu na temo škroba, kar velja za prvo znanstveno objavo kemijskega oddelka Tehniške fakultete. Članek je bil hkrati tudi temelj prve doktorske disertacije na ljubljanski univerzi, ki jo je Ana Mayer Kansky uspešno zagovarjala že naslednje leto.
Podjetnica in raziskovalka
Po doktoratu je postala prva ženska asistentka na Univerzi v Ljubljani, objavila je več znanstvenih člankov. Leta 1921 se je poročila z zdravnikom Evgenom Kanskim, že naslednje leto pa je univerzo zapustila. Razlog za njen odhod ni povsem jasen. Morda je morala oditi tudi zaradi finančne stiske inštituta, morda zaradi poroke s profesorjem in dolgoletnim dekanom medicinske fakultete Kanskim, morda zato, ker je bila noseča.
Akademske kariere ni več nadaljevala, se je pa kmalu znašla v podjetništvu. Z možem sta v Podgradu pri Ljubljani, na mestu pogorele oljarne, ustanovila eno prvih kemičnih podjetij v Jugoslaviji, podjetje Dr. A. Kansky, ki je proizvajalo eter, topila in druge kemične izdelke. Za ustanovni kapital si je del sredstev izposodila od tašče, nekaj kapitala je podedovala po očetu. Mož je imel v podjetju svoj laboratorij, a vodila ga je ona. V Sloveniji je postavila temelje za kemično in farmacevtsko industrijo.
Njeno tovarno so med drugo svetovno vojno najprej zaplenili Nemci, nato pa jo je nova oblast maja 1948 nacionalizirala. Po vojni je v prošnji za dodelitev starostne pokojnine zapisala, da je bilo njeno podjetje »bolj raziskovalno praktičnega značaja kakor dobičkonosna ustanova«.
Zasebno življenje
Nova povojna oblast je Evgena Kanskega prisilila v upokojitev, Ana Mayer Kansky pa se je do konca kariere v bistvu preživljala kot učiteljica kemije. Z možem sta imela tri otroke in sta živela na Krekovem trgu v Ljubljani. V pritličnih prostorih sta si uredila pisarno in laboratorij, v kletnih pa trgovino s kemikalijami in laboratorijskim inventarjem. Zvečer sta bila redna gosta kavarne Zvezda, kjer so se zbirali liberalno usmerjeni predvojni intelektualci. K njima domov so zahajali pomembni možje tistega časa, kot so bili Jože Plečnik, Rihard Jakopič, Božidar Jakac.
Pred smrtjo leta 1962 je veliko časa preživela v počitniški hišici, ki sta jo z možem postavila blizu tovarne v Podgradu. Evgen Kansky je umrl petnajst let za ženo, leta 1977, ko je imel že devetdeset let. Danes je Ana Mayer Kansky oklicana za eno od pionirk slovenske znanosti. Univerza v Ljubljani je po njej poimenovala nagrado dr. Ane Mayer Kansky, ki jo vsako leto podeljuje za izjemne doktorske disertacije.
