Elektrifikacije svoje prodajne palete se različni avtomobilski proizvajalci lotevajo na različne načine. Ne trdimo, da je en način boljši od drugega, temveč zgolj, da so si med seboj pač različni. So pa nekateri še posebej zanimivi. To denimo velja tudi za številne znamke koncerna Stelantis, med njimi Opel. Ta električne različice številnih avtomobilov tako ponuja ob boku »klasičnim«. Z drugimi besedami: pri mnogih ponuja različico z motorjem z notranjim zgorevanjem, hibridno verzijo, morda še priključnohibridno in kot smetano na torti ali parmezan na špagetih (pa ne tistih z morskimi sadeži, tja ne paše!) še električno.
Model frontera, mali do srednje veliki športni terenec z nekaj manj kot 4,4 metra dolžinske mere, ki pa mu s to oznako delamo celo krivico, saj premore več prostora kot marsikateri bistveno večji, je tako na voljo v hibridni in električni različici.
O prvi smo že pisali, pred kratkim pa smo se družili še z drugo. In ugotovitve? Po eni strani precej podobne, po drugi pa je, predvsem zaradi cene, električna morda celo bolj smiseln nakup. Kar dandanes še vedno ni vselej samoumevno …
Glavni adut tega oblikovno atraktivnega in precej izstopajočega avtomobila je že omenjena prostornost in s tem družinska uporabnost. Na zunaj takoj pritegne poglede, ko se vanj usedemo, tudi višjerasli na zadnjo klop, se niti za hip ne počutimo utesnjeno, prav tako se nam izriše nasmešek na obraz, ko zlagamo stvari v prtljažnik.
A ta nasmešek hitro izgine, ko se usedemo za volan. Sledi namreč hladen tuš. Najprej ko moramo pri električnem avtomobilu za zagon uporabiti ključ na način, da ga fizično vtaknemo v ključavnico in obrnemo, kar je dandanes redkost že pri »klasičnih« avtomobilih, nato pa zavoljo dejstva, da nas vse naokoli pričaka pusta, trda (ampak res trda) plastika, ki taka deluje tako na otip kot na pogled, pa naj gre za (večinoma) črno ali nekaj odtenkov sive. Tako je na vratih, na armaturni plošči, volanu (z izjemo obroča), pred sovoznikom, za vetrobranskim steklom, med sedežema, pri zračnikih … Morda smo se razvadili, a nekaj dodatkov, pa četudi bi vse skupaj prevlekli s tkanino, dodali kaj mehkejšega ali kaj podobnega, bi celotno izkušnjo močno spremenilo. Sploh ker marsikdo tako rad potarna nad cenovno ugodnimi kitajskimi avtomobili – pred tem bi bilo pametno poskrbeti, da ti nihče ne more očitati najbolj osnovnih stvari.
Česa drugega resnega temu avtomobilu ne moremo očitati. Pelje se povsem zadovoljivo, je udoben, pregleden … Resda smo pri električnih avtomobilih vajeni obilice moči, ki pri fronteri prav tako umanjka, zato kakšnih hipnih pospeškov ni čutiti, a po drugi strani boste pri zmernih in toplih temperaturah (v mrzlih zimskih dneh težje), četudi boste vozili zgolj po avtocesti, z njo brez težav naredili najmanj dobrih 300 kilometrov, preden jo boste morali spet polniti. Dobro, polnjenje tudi na hitrih polnilnicah ni ravno navdušilo, saj je trajalo okoli 35 minut, da smo baterijo napolnili do 80 odstotkov kapacitete, a saj vemo, da električne avtomobile večinoma vendarle še vedno polnimo doma.
Kar ta avto rešuje, je dejansko prostorska uporabnost in vrednost glede na ceno, saj ta s subvencijami in popusti nanese okoli 20.000 evrov. To je za opisani električni avtomobil, za nameček dobro opremljen, ugoden nakup.
