Starejši bralci Nedeljskega dnevnika se najbrž spominjajo rubrike Od bolhe do slona. V njej smo vselej delili nasvete o tem, kako kar najbolje poskrbeti za živali, ki si z nami delijo dom. To tradicijo znova obujamo na spletu. Vabljeni, da nam pošljete svoja vprašanja, in sicer na bralci@nedeljski.si, mi pa bomo pri strokovnjakih in v strokovni literaturi poiskali odgovor. Začenjamo pa z zanimivostjo, povezano z želvam.
Želve pogosto veljajo za tihe, skoraj neobčutljive spremljevalce našega vsakdana, ki imajo za nameček še tako rekoč neprebojen oklep. Toda pod to trdo zunanjostjo se skriva presenetljiva občutljivost. V nasprotju s splošnim prepričanjem želve obožujejo praskanje in dotik. Pozabite na mite o mrtvi lupini, čas je za pravo malo masažno terapijo v vašem terariju.
Večina ljudi na želvji oklep gleda kot na nekakšno motoristično čelado. Predstavljamo si radi, da je to trd zaščitni ščit, ki žival zgolj varuje pred nevarnostmi zunanjega sveta. In da je v bistvu mrtev. Vendar v resnici pri teh starodavnih bitjih oklep ni okras, ampak ga sestavljajo zraščena hrbtenica in rebra, ta struktura pa je, kar je ključno, na površini prepletena z mrežo živčnih končičev.
To pomeni, da želva čuti prav vsak dotik, tudi denimo prasketanje listja, ko se plazi skozenj, kapljice vode in seveda zelo jasno čuti dotik roke.
Kako torej vzpostaviti tisto pravo vez s plazilcem, ki vam ne more mahati z repom kot pes ali zapresti v naročju kot mačka? Odgovor se morda skriva v kopalnici. Mehka, čista (in seveda izključno njej namenjena) zobna ščetka je popolno orodje za razvajanje želve.
Z nežnimi počasnimi krožnimi gibi po njenem hrbtišču boste pomagali pri odstranjevanju umazanije ali morebitnih odmrlih lusk. Za žival to predstavlja tudi prijetno stimulacijo. Zanje je to vrhunsko sproščanje, povsem primerljivo z masažo hrbta, ki bi si jo po dolgem dnevu privoščili vi.
Če boste nežni in potrpežljivi, boste hitro nagrajeni. Ko boste s ščetko ali prsti našli tisto pravo točko, se bo želva pogosto odzvala z zelo specifično in zabavno govorico telesa. Dvignila bo zadnji del oklepa visoko v zrak in se začela rahlo zibati levo in desno, kot bi se namestila pod vašo roko.
Ljubitelji eksotičnih živali temu pravijo želvji ples.
Dodatni nasvet: najbolj žgečkljive in zaželene točke se običajno skrivajo na povsem zadnjem delu oklepa, tik nad repom in ob robovih. Vedno začnite z zelo rahlim pritiskom in opazujte reakcijo. In ne pozabite zlatega pravila, da ima vsaka želva, tako kot ljudje, svoj edinstven značaj in svoje meje. Če zapiha ali se sunkovito umakne v oklep, preprosto spoštujte njeno željo po miru in poskusite znova ob priložnosti, ko bo bolj sproščena.