Medtem ko se v dolini termometri že zgodaj dopoldne približujejo tridesetim stopinjam Celzija, je na Pokljuki poleti povsem drugače. Že ob prihodu je zrak občutno hladnejši, smrekovi gozdovi ponujajo prijetno senco, namesto mestnega vrveža pa obiskovalca spremljata šumenje dreves in petje ptic. Kljub številnim pohodnikom se množice skoraj izgubijo med številnimi gozdnimi potmi, zato Pokljuka ostaja eden najlepših krajev za poletni pobeg v naravo.
Prav zato je nova družinska doživljajska pot Pokljuški zaklad še en odličen razlog, da se odpravite na izlet v to pravljično deželo. In Pokljuka to resnično je. Dovolj je le, da zapustite asfaltirano pot, na kateri poleti trenirajo tudi tekači na rolkah in je streljaj stran od hotela na Rudnem polju, ter stopite na gozdno stezo. Po nekaj korakih se znajdete v svetu škratov, kjer domišljija hitro prevzame glavno besedo.
Pot je zasnoval zavod Škrateljc
Ob poti nas spremljajo grmi, polni sladkih borovnic, med mahom se skrivajo raznovrstne gobe, na vsakem koraku pa se zdi, kot da bi se lahko izza drevesnega debla vsak hip prikazal kakšen pokljuški škrat. Prav takšen občutek spremlja tudi novo doživetje, ki ga je zasnoval zavod Škrateljc in ga umestil kot že petnajsto postajo Pravljično-doživljajske transverzale po Sloveniji.
Naša pustolovščina se je začela v Hotelu Center Pokljuka, kjer na recepciji brezplačno prejmete Škratovo beležko. Ta ni zgolj zemljevid poti, ampak pravi dnevnik raziskovalca. V njem zbirate žige, lepite nalepke, rešujete naloge in sproti odkrivate zgodbo o Pokljuki, njenih prebivalcih in skrivnostnem zakladu.
Že uvodne strani razkrijejo, da ne gre za običajen sprehod. Pred davnimi časi naj bi pokljuški škratje našli zaklad čudežnih kamnov, ki so jim dajali moč, bistrost in hitrost. Toda ljudje so zaradi pohlepa začeli izkoriščati naravo, pozabili na gozdove in živali ter ogrozili dom škratov. Naloga obiskovalcev je zato jasna – pomagati škratom zaščititi njihov svet.
Pot je krožna, dobro označena in nezahtevna, zato jo brez težav prehodijo tudi mlajši otroci. Skoraj ves čas vodi skozi senco mogočnih smrek, kar je v vročih poletnih dneh še posebej dobrodošlo. Pot ni dolga, prav tako ni naporna, zato ostane dovolj časa za raziskovanje, opazovanje narave in številne postanke.
Škrat Jurček, sedem zlatnikov in skrivnosti pokljuškega gozda
Na trinajstih doživljajskih postajah se zgodba ves čas prepleta z naravo. Otroci ne hodijo le od ene table do druge, ampak rešujejo naloge, zbirajo namige, iščejo zakladnice in postopoma odkrivajo sedem skrivnostnih zlatnikov. Pri tem jim pomagata škrat Jurček in Pikapolonica, varuhinja zaklada, ob poti pa je mogoče srečati še druge pravljične prebivalce Pokljuke.
Posebnost doživetja je, da otroke spodbuja k opazovanju gozda. Med iskanjem škratovskih simbolov spoznavajo tudi prave prebivalce pokljuških gozdov – od ptic in jelenjadi do drobnih gozdnih bitij. Skozi igro se učijo, zakaj je pomembno varovati gozdove, živali in rastline.
Pot tako ni le zabava, ampak tudi učilnica na prostem. Otroci skoraj neopazno usvajajo nova znanja o naravi, starši pa medtem uživajo v miru, ki ga ponuja pokljuški gozd. To je ena tistih poti, kjer telefon hitro ostane v žepu, saj pozornost povsem prevzame okolica.
Obiskovalce na poti spremljajo tudi zgodbe iz dveh slikanic – Zaklad pokljuških škratov Žige X. Gombača ter Rogec in zlato srce Uroša Grilca. Prav zaradi tega ima celotna dogodivščina rdečo nit, ki otroke vodi od začetka do konca.
Ko uspešno rešite vse naloge, zberete sedem zlatnikov in odkrijete skrivno geslo, se vrnete na izhodišče. Na recepciji hotela vas čaka še zadnji del pustolovščine – nagrada za uspešno opravljeno škratovsko misijo. Za najmlajše je to pogosto vrhunec dneva, saj lahko ponosno pokažejo, da so postali pravi varuhi pokljuškega zaklada.
Po končanem raziskovanju se velja ustaviti še v hotelski restavraciji, kjer ponujajo jedi, prilagojene tudi družinam. Tako se izlet zaključi brez hitenja in v sproščenem vzdušju, kot se za Pokljuko tudi spodobi.
Pokljuški zaklad je mnogo več kot tematska pot. Je zgodba o naravi, domišljiji in skupnem družinskem času. Je dokaz, da za nepozabno dogodivščino niso potrebni adrenalinski parki ali digitalni zasloni. Dovolj so gozd, nekaj otroške radovednosti in dobra zgodba. Zato, če letos razmišljate o družinskem izletu, kjer bodo otroci pozabili na telefone, starši pa vsaj za nekaj ur na vsakodnevni tempo življenja, je Pokljuka odlična izbira. In kdo ve – morda boste med borovnicami in smrekami tudi sami za trenutek verjeli, da škrat Jurček res obstaja.
