Globoko v ekvatorialnem delu Tihega oceana se odvija dramatičen podnebni premik, že nekaj časa opozarjajo strokovnjaki. Voda se segreva s takšno silovitostjo, da svetovni meteorološki modeli bijejo plat zvona. Pred nami ni običajna vremenska anomalija. Dogodek bi lahko presegel vse doslej znane okvire. Čeprav se zdi, da bo ta oceanska vročica še dodatno podžgala že tako pregreto ozračje, za Evropo in s tem tudi za Slovenijo to ne pomeni nujno mile zime. Paradoksalno bi lahko prav ta tropski velikan nad staro celino odklenil vrata arktičnemu mrazu.
Zadnji podatki, ki jih je v svojem biltenu objavil ameriški Center za napovedovanje podnebja (NOAA), ne puščajo veliko prostora za dvom. Verjetnost, da se bo med oktobrom in decembrom razvil izjemno močan el niño, je poskočila na 81 odstotkov. To pomeni, da bo prihajajoči pojav najverjetneje zapisan kot eden najbolj ekstremnih vse od začetka merjenj leta 1950. V redkem prikazu popolnega znanstvenega soglasja ameriški, evropski in avstralski prognostični centri tokrat opozarjajo na isti scenarij. Njihove oči pa so uprte predvsem v nebo visoko nad severnim tečajem, v polarni stratosferski vrtinec, katerega stabilnost je zdaj resno ogrožena.
Ko pacifiški vetrovi obupajo
Da bi bolje razumeli to globalno vremensko ruleto, se je treba ozreti k obalam Južne Amerike. Tamkajšnja površinska temperatura morja že zdaj za 2,7 stopinje Celzija presega sezonsko povprečje, v osrednjem Tihem oceanu pa za 1,2 stopinje. V svetu klimatologije so to alarmantne številke. Pojav namreč uradno potrdijo že pri odstopanju pol stopinje, za močnega pa velja, ko preseže mejo 1,5 stopinje.
Daniela Matei s hamburškega Inštituta Maxa Plancka za meteorologijo je te dni opozoril, da nekateri računalniški modeli za prihodnje mesece predvidevajo anomalije celo med 1,3 in 3,5 stopinje, medtem ko so se zgodovinski rekordi običajno gibali okoli dveh stopinj. Johannes Habermehl, meteorolog pri mreži Meteored, gre še korak dlje in napoveduje lokalna odstopanja do 4 stopinje. To pa so vrednosti, ki jih v arhivih nismo zabeležili od leta 1870.
Vzrok za to pregrevanje leži v odpovedi naravnega hladilnega mehanizma. Običajno vetrovi neusmiljeno potiskajo toplo površinsko vodo proti Indoneziji, kar na vzhodu, ob obalah Peruja, omogoča dvigovanje s hranili bogate in ledene globinske vode. Ko ti vetrovi opešajo (in trenutno pospešeno izgubljajo svojo moč), topla voda pljuskne nazaj proti vzhodu. Ta pojav zaduši dvigovanje hranil, kar je že pred stoletji uničevalo ulov tamkajšnjih ribičev, ki so pojavu tudi nadeli ime.
Arktični učinek domin nad Evropo
Posledice tega oceanskega pljuska se širijo daleč onkraj Južne Amerike. Zruši se namreč Walkerjeva cirkulacija, orjaška atmosferska zanka, ki narekuje porazdelitev padavin v tropih. Posledica? Območja deževja se premaknejo za več tisoč kilometrov. Medtem ko se zahodna obala Južne Amerike pripravlja na biblične nalive in poplave, Avstraliji in Indoneziji grozijo suše, uničene letine in katastrofalni gozdni požari.
Toda kako lahko segrevanje vode na drugem koncu sveta vpliva na to, kakšne plašče bomo pozimi nosili v Ljubljani, na Dunaju ali v Parizu? Odgovor se skriva v zračnih tokovih.
Ogromna količina toplote, ki se iz oceana sprosti v tropsko atmosfero, deluje kot ojačevalec za višinski zračni tok, ki se vije okoli severne poloble in usmerja vremenske fronte proti Evropi. Ta povečana energija povzroči atmosferske valove, ki udarijo ob polarni vrtinec. Ta ledeni ciklon, ki nad Arktiko deluje kot nekakšna nevidna kupola za najbolj mrzel zrak na planetu, pod pritiski oslabi in se lahko celo razcepi. Ko se ta vrata odprejo, lahko polarni zrak prosto pljuskne proti jugu, preplavi Evropo ali Severno Ameriko in prinese tedne mraza ter obilnega sneženja, kar še kako vpliva tudi na alpski prostor.
Vročinsko breme prihodnosti
Kljub zloveščim napovedim o mrazu pa dolgoročna slika ostaja vroča. Vsak močan el niño deluje kot grelec za celoten planet, saj v ozračje sprosti ogromne količine toplote, ki jo je pred tem vsrkal ocean. Posledično se povprečna globalna temperatura za leto ali dve opazno dvigne. To smo videli v letih 2016 in 2024, ki sta podirali vse vročinske rekorde, enak scenarij pa nas čaka sedaj. Vročinski valovi bodo na mnogih celinah postali še intenzivnejši.
Vrhunec pojava pričakujejo med oktobrom in januarjem, kar potrjuje tudi vseh trideset naprednih simulacij laboratorija za geofizikalno dinamiko fluidov pri agenciji NOAA. Strokovnjaki ocenjujejo kar 97-odstotno verjetnost, da bo ta super el niño vztrajal vse do zgodnje pomladi 2027.
Vendar pa meteorologija, zlasti pri napovedih za pol leta vnaprej, ostaja bolj statistična znanost o verjetnosti. Izkušnje učijo previdnosti. Super el niño v sezoni 2015–2016 je bil eden najmočnejših v zgodovini, vendar je Evropi, vključno z našimi kraji, na koncu postregel z izjemno milo zimo.
Dokončen vpliv na evropsko celino bo odvisen od kaotičnega plesa med severnoatlantskimi cikloni in oslabljenim vrtincem, toda eno je gotovo: narava pripravlja predstavo, katere posledice bo čutil prav vsak kotiček sveta.
