Center za varstvo gibonov (Gibbon Conservation Center), ki deluje v hribih severno od Los Angelesa, letos zaznamuje  približno pol stoletja skrbi za te ogrožene male opice. Iz majhnega zatočišča je v tem času zrasla mednarodno priznana ustanova, namenjena izključno gibonom. Danes tam živi okoli 40 gibonov petih različnih vrst, poroča AP.

Center je leta 1976 ustanovil primatolog Alan Mootnick, ki je svojega prvega gibona po imenu Spanky dobil, ko se je odzval na časopisni oglas za prodajo živali. Čeprav se je preživljal s pleskanjem in obnovami hiš, je postal eden vodilnih strokovnjakov za gibone. Objavljal je znanstvene članke, gostil raziskovalce z vsega sveta in pomagal pri določanju vrst rešenih živali. 

Po njegovi nenadni smrti leta 2011 je vodenje centra prevzela Gabi Skollar. Iz Madžarske je v ZDA prišla leta 2005, da bi se učila od Mootnicka. Sprva je nameravala študij nadaljevati drugje, vendar je po njegovi smrti ostala. Danes živi v centru z drugim oskrbnikom in se vsako jutro zbudi ob petju gibonov. »So kot moji otroci,« pravi.

Zavetišče gibonov. Foto: AP/Jae C. Hong

Pet- do šestkrat na dan oskrbniki gibonom pripravljajo zelenjavo, sladki krompir in banane ter tako posnemajo njihov način prehranjevanja v naravi. Foto: AP/Jae C. Hong

Petje, ki pomaga tudi znanosti

Giboni so med najbolj ogroženimi primati na svetu. Živijo predvsem v tropskih gozdovih jugovzhodne Azije, kjer jih ogrožata uničevanje življenjskega prostora in trgovina z divjimi živalmi. Mladiče pogosto odvzamejo materam in jih prodajajo kot hišne ljubljenčke. Nekatere vrste, ki živijo v centru, imajo v naravi populacijo, manjšo od 2000 osebkov.

Center je med drugim kot prvi uspešno vzgojil javanske gibone, ki živijo samo na indonezijskem otoku Java. Kmalu bodo iz centra v živalski vrt v Pittsburghu preselili tudi par severnih beloličnih gibonov.

Pet- do šestkrat na dan oskrbniki gibonom pripravljajo zelenjavo, sladki krompir in banane ter tako posnemajo njihov način prehranjevanja v naravi. Živali se oglašajo tri- do štirikrat na dan, njihovo petje pa traja od 20 do 30 minut. Prav njihovo oglašanje je pomemben del raziskav. Skollarjeva, ki na kalifornijski univerzi UCLA proučuje vokalizacijo gibonov, poudarja, da lahko raziskave v ujetništvu pomagajo tudi naravovarstvenikom na terenu.

Zavetišče gibonov. Foto: AP/Jae C. Hong

Po njegovi nenadni smrti leta 2011 je vodenje centra prevzela Gabi Skollar. Iz Madžarske je v ZDA prišla leta 2005, da bi se učila od Mootnicka. Foto: AP/Jae C. Hong

Jodi Kleier, ki v centru dela že desetletje, je sama vzgojila mladega gibona Rockyja, potem ko ga je njegova mati po rojstvu zapustila. Na stegno si je celo dala tetovirati njegovo podobo. Center je ob koncih tedna odprt za vodene oglede, obiskujejo pa ga tudi šole, študenti in družine. Skollarjeva si želi v prihodnosti zbrati dovolj denarja za večje ograde in izobraževalni center.

Priporočamo