Naj kar takoj priznamo, Nedeljski dnevnik ima v današnjem času veliko manj akcij kot v preteklosti, celo nekajkrat manj akcij, bi si upali reči. Naj Slovenke in Slovenci, naj babica, Poglej in zadeni, potem pa še posebna žrebanja za naročnike, za kupce v trgovinah in še bi lahko naštevali. Večino teh akcij so pregnali visoki davki, ki jih je v kasnejših letih za zmagovalce uvedla naša pregovorno požrešna država.
A v ljudskem spominu je vseeno ostalo nekaj izjemnih akcij. Recimo akcija z naslovom Slovenka z najdaljšimi lasmi. Ljudstvo je glasovalo, Nedeljski, Revlon in podjetje Tineva Company so bogato nagrajevali. Prva od zmagovalk je bila razglašena skoraj natančno pred 30 leti, 28. aprila 1996. Naši nepodpisani novinarji so ugotavljali, da takšne gneče še ni bilo, tako da so na koncu izbirali samo med dekleti, ki so imele lase daljše kot 100 centimetrov, pa jih je bilo še vedno prijavljenih nekaj sto. Dobro. Dobro. Gremo k prvi zmagovalki.
Natančne meritve so pokazale, da je imela najdaljše lase v prvem krogu tekmovanja Mojca Pavlovič iz Kamnika. Črnolaski so merilne naprave namerile kar 125 centimetrov dolžine (od korenov do konic), naši, za šalo vedno pripravljeni novinarji pa so zapisali, da bi se v svoje lase lahko kar oblekla. A tudi konkurenca ni počivala, dekleta vse dežele (moški pa, zanimivo, ne) so bila pozvana, da izmerijo dolžino svojih las. Pričakovalo se je torej še nekaj ekstremnih dolgolask in veliko presenečenje, najlepša dolgolaska. Za dekle z najdaljšimi lasmi je bila nagrada potovanje v Pariz, ni bilo pa še povsem jasno, kaj in koliko bo dobila najlepša med njimi. Ob meritvah dolžine las je posebna komisija namreč ocenjevala tudi lepoto deklet. Kriterijev bralstvu niso razkrili.
