Kihanje, izcedek iz nosu in oči ter splošna brezvoljnost so značilni znaki okužbe zgornjih dihal pri mačkah oziroma mačjega prehlada. Po navedbah portala Daily Paws jo najpogosteje povzročajo virusi ali redkeje bakterije. Virusni okužbi pa se lahko pridruži tudi sekundarna bakterijska okužba. Med najpogostejšimi povzročitelji sta mačji kalicivirus in mačji herpesvirus oziroma virus mačjega rinotraheitisa.
Okužbe se širijo po zraku in z neposrednim stikom ali prek okuženih predmetov, denimo posod za vodo. Tveganje je večje v zavetiščih, vzrejališčih in drugih okoljih, kjer je veliko živali. Okužijo se lahko tudi mačke, ki ne hodijo na prosto, saj lahko povzročitelja v stanovanje posredno prinesejo druge živali ali ljudje. K večjemu tveganju prispevajo tudi slabo prezračevanje ter kronične bolezni, kot so bolezni ledvic, astma in alergije. Herpesvirus lahko po okužbi ostane v telesu in se ob stresu ali drugi bolezni znova aktivira, tudi več let pozneje.
Večina primerov mine brez zapletov
Simptomi okužbe zgornjih dihal običajno trajajo od dva do sedem dni. Poleg kihanja, zamašenega nosu, vodenkastega izcedka in solzenja se lahko pojavijo povišana telesna temperatura, povečane bezgavke, slabši tek, dehidracija in razjede v ustih, zlasti na jeziku. Pri blagih težavah lahko lastnik mački zagotovi topel in miren prostor, nos in oči pa ji nežno očisti z mehko vlažno krpo. Pri dihanju lahko pomaga tudi vlažen zrak. Ker zamašen nos zmanjša zaznavanje vonjav, lahko za spodbujanje teka pomaga rahlo segreta mokra hrana.
Mačji prehlad se na ljudi praviloma ne prenaša. Prav tako mačke ne morejo zboleti za običajnim človeškim prehladom. Povzročitelji so namreč prilagojeni posameznim živalskim vrstam. Mačke se sicer lahko okužijo s covidom-19 od človeka, vendar so takšne okužbe redke in običajno povzročijo blage simptome. Drugače je pri mačjih koronavirusih, ki lahko povzročijo mačji infekcijski peritonitis (FIP), praviloma zelo nevarno bolezen.
Pri težkem dihanju je potreben veterinar
Lastniki mačkam brez predhodnega posveta z veterinarjem ne smejo dajati človeških zdravil. Mačji organizem učinkovine presnavlja drugače. Zato so lahko nekatera zdravila, namenjena ljudem, zanje strupena. Če mačka občasno kiha, ima bister izcedek, ostaja aktivna in normalno uživa hrano, veterinarski pregled običajno ni nujen.
Drugače velja pri oteženem dihanju, ki zahteva hitro veterinarsko pomoč. Pregled je priporočljiv tudi ob kašljanju, gostem ali gnojnem izcedku iz nosu oziroma oči, zavračanju hrane več kot en dan, razjedah v ustih ali izraziti apatiji.
Posebno previdni morajo biti lastniki zelo mladih in starejših mačk, brejih živali ter mačk z drugimi zdravstvenimi težavami. Pri njih je imunski odziv lahko slabši. Pomemben preventivni ukrep je tudi cepljenje, ki lahko zmanjša izraženost simptomov in tveganje za težji potek bolezni.
