Psihoterapevtka Erin Leonard v prispevku za Psychology Today opozarja, da lahko spori s prijatelji, sodelavci ali družinskimi člani hitro prerastejo v boj za prevlado. Zlasti kadar druga oseba namerno izziva odziv.
Manj potrebe po dokazovanju
Čustveno inteligentni ljudje prepoznajo, kdaj nesoglasje vodi v nesmiselno tekmovanje in kdaj se je vanj vendarle vredno vključiti. Posledično ljudje, ki razmišljajo o širšem smislu odnosov in se ne zapletajo v razprave o nepomembnih oziroma površinskih vprašanjih, praviloma doživljajo manj drame.
Pri tem ne gre nujno za izogibanje vsakemu nesoglasju, temveč za sposobnost prepoznati razliko med pomembnim konfliktom in nepotrebnim dokazovanjem lastnega prav.
Odlaganje zadovoljstva in empatija
Pomemben del čustvene inteligence je tudi sposobnost odlaganja hipnega zadovoljstva v zameno za sledenje pomembnejšim ciljem. Takšni ljudje pri odločanju upoštevajo tudi posledice svojih dejanj za okolico in lastnih želja ne postavljajo vedno na prvo mesto. Leonardova meni, da prav empatija in obzirnost pomagata ohranjati odnose bolj zdrave ter zmanjšujeta možnost nenehnih konfliktov.
Hvaležnost
Tretji dejavnik je hvaležnost. Čustveno inteligentni ljudje so lahko razočarani ali doživijo izgubo, vendar se po takšnih izkušnjah poskušajo osredotočiti tudi na pozitivne vidike svojega življenja.
Pozorni so na ljudi okoli sebe in njihovih dejanj ne jemljejo kot samoumevnih. Leonardova poudarja, da lahko že prepoznavanje majhnih stvari, ki prinašajo mir in zadovoljstvo, pomaga pri bolj pozitivnem odnosu do vsakdanjih situacij. Takšna naravnanost lahko posledično zmanjša napetosti ter prispeva k mirnejšim in stabilnejšim odnosom.
