Medtem ko je ob vse bolj pozidani jadranski obali čedalje težje najti nepozidane in neokrnjene predele, velja otok Košljun za nekaj posebnega. Majhen otoček, ki leži v Puntarski dragi približno 750 metrov od obale Krka, je zaščiten gozdni park.
Na otoku ni restavracij, lokalov, hotelov ali drugih počitniških nastanitev. Večino njegove površine prekriva gosto rastlinje, med katerim stoji samostan z muzejskimi zbirkami in bogato knjižnico. Na otoku stalno živijo samo štiri osebe, obisk otoka pa je mogoč z barko iz pristanišča v Punatu.
Bogata zgodovina
Otok ima dolgo zgodovino. Arheološke najdbe kažejo, da je bil poseljen že pred prihodom krščanstva, pozneje pa so na njem živeli benediktinci, piše Index. Za njimi so Košljun s podporo knezov Frankopanov prevzeli frančiškani. Sledovi njihovega vpliva so še danes vidni v cerkvi, kjer so ohranjeni frankopanski grbi in grobnica Katarine Frankopan.
Posebno dragocena je samostanska knjižnica, ki hrani okoli 30.000 knjig, med njimi redke izdaje, rokopise in zgodovinske dokumente. V samostanskem kompleksu je tudi etnografski muzej s predmeti, ki pričajo o nekdanjem življenju prebivalcev Krka.
Z nastankom otočka je povezana tudi lokalna legenda. Po ljudskem izročilu je bilo na območju današnje Puntarske drage nekoč rodovitno polje, ki sta si ga lastila dva brata. Eden naj bi poskušal pri delitvi pridelka ogoljufati svojega slepega brata. Ko je ta zahteval pravico, naj bi morje potopilo celotno polje, nad gladino pa je ostal le del zemlje, ki je pripadal slepemu bratu – današnji Košljun.
