Ena pogostejših napak pri shranjevanju kruha je odlaganje v bližino hladilnika, pečice ali pomivalnega stroja. Toplota teh lahko pospeši izgubo vlage in staranje kruha, para in povečana vlažnost v okolici pa lahko povečata možnost razvoja plesni. Kruh zato najbolje hranimo stran od virov toplote, neposredne sončne svetlobe in večjih temperaturnih nihanj.
Neustrezno je tudi shranjevanje kruha v hladilniku. Nizke temperature namreč pospešujejo retrogradacijo škroba, zaradi česar kruh hitreje otrdi in izgubi značilno svežino. Hladilnik lahko hkrati prispeva tudi k izsuševanju kruha. Če ga želimo ohraniti svežega le nekaj dni, je zato praviloma bolje, da ga hranimo pri sobni temperaturi.
Bombažna krpa in kroženje zraka
Med preprostejšimi rešitvami za ohranjanje svežine kruha je zavijanje v čisto bombažno ali platneno krpo. Zračen material omogoča izmenjavo zraka in pomaga ohraniti hrustljavo skorjo, pri tem pa kruh ni tako izpostavljen neposrednemu izsuševanju kot na prostem. Tak način je posebej primeren za kruh z izrazito hrustljavo skorjo, tudi za številne vrste kruha z drožmi. Pri mehkejšem kruhu je lahko primernejša bolj neprepustna embalaža, ki bolje zadržuje vlago.
Za kratkoročno ohranjanje kakovosti je priporočljivo shranjevanje na hladnem in suhem mestu, kot je shramba ali namenska posoda za kruh, vendar ne v neposredni bližini virov toplote. Pri kruhovniku je pomembno, da omogoča vsaj nekaj kroženja zraka, saj lahko preveč vlažno okolje spodbuja razvoj plesni.
Dva do tri mesece v zamrzovalniku
Kadar je cilj dolgotrajnejša hramba, je zamrzovanje še vedno najboljša rešitev. Kruh je v tem primeru treba dobro zaščititi pred zrakom in izsuševanjem. To dosežemo s kakovostno vrečko za zamrzovanje ali drugo ustrezno neprepustno embalažo. Pred zapiranjem vrečke je priporočljivo iztisniti čim več zraka, na embalažo pa zapisati datum zamrzovanja.
Za najboljšo kakovost je zamrznjeni kruh priporočljivo porabiti v približno dveh do treh mesecih. Daljše zamrzovanje pri stalni temperaturi okoli –18 stopinj Celzija sicer ne pomeni, da kruh postane nevaren, lahko pa se njegova kakovost postopoma poslabša.
