Priznajmo – Obertauern večina Slovencev še vedno povezuje predvsem s snegom, smučanjem in dolgimi zimskimi sezonami. In razlog je jasen. Priljubljeno smučarsko središče v zimskih mesecih ustvari približno milijon nočitev, poleti pa za zdaj le okoli desetino tega. Zato je poleti Obertauern skoraj nasprotje zimske podobe: precej bolj tih, sproščen in prazen. Veliko hotelov je zaprtih, tisti, ki ostanejo odprti, pa poletno ponudbo iz leta v leto izboljšujejo. In v tem je pravzaprav čar.
Ni treba čakati v vrsti za žičnico, ni treba iskati prostega kotička v restavraciji in tudi na pohodniški poti se lahko zgodi, da imate občutek, da je gora samo vaša. Hotelski gostje imajo na voljo dobro kulinariko, velnes in vse, kar sodi k udobnemu oddihu, toda glavni razlog, zakaj se poleti splača pripeljati sem, najdemo zunaj hotelskih zidov. Predvsem na svežem zraku.
Poletje na skoraj 2000 metrih
Ko smo doma bežali pred vročino, je bila odločitev za Obertauern precej logična. Med zadnjim vročinskim valom se je temperatura ponoči spustila pod 20 stopinj Celzija, podnevi pa ni presegla 24 stopinj. Na nadmorski višini približno 1700 metrov je to precej drugačen svet od tistega, ki smo ga pustili v Ljubljani. Zjutraj obuješ pohodne čevlje, čez dan iščeš senco in vodo, zvečer pa pravzaprav že razmišljaš o jopici.
Ena najbolj privlačnih možnosti je znamenita 3-Seen-Wanderung oziroma Pot treh jezer. Krožna pot je dolga približno 6,1 kilometra, premaga okoli 370 višinskih metrov in doseže skoraj 2000 metrov nadmorske višine. Začne se pri Grünwaldkopfbahnu oziroma na območju Obertauerna, pot pa povezuje Grünwaldsee, Krummschnabelsee in Hundsfeldsee.
A če si želite prihraniti začetni vzpon, obstaja še bolj elegantna rešitev. Z Grünwaldkopfbahnom, ki poleti vozi vsak dan, se pripeljete do skoraj 2000 metrov nadmorske višine. Od zgornje postaje do Grünwaldseeja je le nekaj korakov. In potem se začne tisti pravi gorski dan.
Grünwaldsee – prvo jezero, prvi postanek
Grünwaldsee je prvo in tudi najbolj dostopno med tremi jezeri. Ko stopite iz gondole, ste praktično že pri njem. Voda, gore, pašniki in občutek, da se je nekdo odločil narisati razglednico. Tu se lahko zadržite samo nekaj minut. Lahko pa tudi precej dlje. Ob jezeru so na voljo brezplačni čolni na vesla in pedale, zato je mogoče na vodo tudi brez posebne organizacije. Toda mi smo šli naprej. Temperatura vode v jezeru je le dobrih 15 stopinj Celzija, nas pa je le nekaj minut hoje stran čakalo jezero Krummschnabelsee.
Krummschnabelsee – jezero, ki ga nočeš deliti z množico
Če je Grünwaldsee bolj razgledniško doživetje, je Krummschnabelsee nekaj povsem drugega. Bolj tiho, bolj intimno jezero, skrito med gorsko pokrajino. In predvsem brez občutka, da se je iste ideje kot vi spomnilo še nekaj sto ljudi. Tu bi človek najraje ostal, zleknjen na velikih lesenih ležalnikih. Poleti lahko temperatura vode doseže približno 24 stopinj, zato je kopanje prav prijetna kombinacija osvežitve in razkošja. Za otroke je v bližini tudi manjši splav, na območju ob jezerih pa so poleti urejene družinske aktivnosti. In če vam pogled na jezero prišepne, da je čas za skok v vodo, mu je težko ugovarjati. Pot se nato nadaljuje proti Hundsfeldseeju, vmes pa se lahko ustavite pri Dikt'n Alm in poskusite katerega od regionalnih prigrizkov. Z nekaj sreče boste na poti zaslišali tudi značilno žvižganje svizcev. Nato se pot umiri in se vrne nazaj proti središču Obertauerna.
Ko potrebujete še malo hladu
Če bi morali izbrati eno poletno doživetje, ki najbolje pokaže, zakaj se splača v Obertauern pripeljati tudi takrat, ko ni snega, bi izbrali Johanneswasserfall. Na Gnadenalmu, približno tri kilometre pred Obertauernom, se začne prijetna krožna pot. Gnadenalm leži na približno 1275 metrih nadmorske višine, naokoli pa se razprostira velik alpski pašnik. Pot proti Johanneswasserfallu vodi skozi zadnji del planine, nato zavije proti 60 metrov visokemu slapu. Slap zaslišite, še preden ga zagledate. Najprej je samo šumenje. Potem vse glasnejše bobnenje vode. In končno se pred vami odpre Johanneswasserfall, voda pa se v šestdesetmetrskem padcu poganja čez skalno steno.
Posebnost? Pot vodi tudi za slapom. Do razgledne točke vodi približno 200 stopnic, nato lahko stopite skozi zavarovan prehod neposredno za vodno zaveso. V trenutku pozabite, da je bilo še pred nekaj urami zunaj 30 stopinj in več. Tukaj vas zalije hladna prha in za nekaj minut je vročinski val nekje zelo daleč.
Celotna krožna pot z Gnadenalma do slapa in nazaj je dolga okoli sedem kilometrov, zanjo pa potrebujete približno uro in pol čiste hoje oziroma več, če si vzamete čas za postanke in razglede.
Obertauern, kakršnega pozimi ne poznamo
Morda je največje presenečenje prav to, da Obertauern poleti ne poskuša biti nekaj, kar ni. Ne tekmuje z morjem in ne poskuša ustvariti umetnega poletnega spektakla. Zna ponuditi tisto, kar v poletnih mesecih išče vedno več ljudi: gore. Poti so urejene in primerne tudi za e-kolesa, med njimi so trase, ki so dovolj široke in utrjene tudi za začetnike. Pohodniki imajo na voljo vse od nezahtevnih sprehodov do resnejših gorskih tur. Otroci dobijo svoje pustolovske postaje, družine lahko raziskujejo območje okoli Grünwaldseeja in Krummschnabelseeja, vsi pa si lahko privoščijo tisto, česar poleti pogosto najbolj primanjkuje, in to je mir.
In potem so tukaj še večeri, ko je zunaj še svetlo, zrak pa že prijetno hladen. In tisti občutek, ko sediš na terasi hotelske sobe, na 1800 metrih nadmorske višine, in nimaš prav nobene želje, da bi se vrnil domov.
