Prva smrt zaradi malarije v Sloveniji po skoraj treh desetletjih je znova opozorila na bolezni, ki jih prenašajo komarji. Čeprav je bila okužba povezana s potovanjem v tujino, strokovnjaki poudarjajo, da podnebne spremembe spreminjajo razmere tudi v Evropi. Višje temperature, mile zime in daljša obdobja toplih dni omogočajo širjenje invazivnih vrst komarjev, s tem pa se povečuje tveganje tako za zdravje ljudi kot tudi za zdravje domačih živali.

Na to opozarja ekipa veterinarske klinike Vetpromet, kjer ugotavljajo, da se lastniki psov in mačk pogosto ne zavedajo nevarnosti, ki jih predstavljajo komarji. »Večina ljudi ob omembi bolezni, ki jih prenašajo komarji, najprej pomisli na malarijo ali dengo. Veliko manj pa je znano, da lahko komarji pri psih in mačkah prenašajo tudi srčno glisto, katere posledice so lahko zelo resne,« opozarjajo v ekipi Vetprometa.

Med številnimi vrstami komarjev strokovnjaki posebno pozornost namenjajo tigrastemu komarju

Med številnimi vrstami komarjev strokovnjaki posebno pozornost namenjajo tigrastemu komarju. Foto: Vetpromet

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) že več let opozarja, da podnebne spremembe ustvarjajo ugodnejše razmere za širjenje komarjev. Zaradi višjih temperatur se njihov življenjski cikel skrajša, v eni sezoni pa nastane več generacij kot nekoč. Posledično se podaljšuje tudi obdobje, ko lahko prenašajo različne povzročitelje bolezni.

Tigrasti komar se širi tudi po Sloveniji

Posebno pozornost strokovnjaki namenjajo tigrastemu komarju (Aedes albopictus), eni najuspešnejših invazivnih vrst na svetu. Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni ugotavlja, da se je v zadnjem desetletju razširil z nekaj več kot sto evropskih regij na skoraj 370, trajno pa je prisoten že v 16 državah. Med njimi je tudi Slovenija, kjer njegovo območje razširjenosti še naprej narašča. V nasprotju z večino domačih vrst je tigrasti komar aktiven predvsem podnevi. To pomeni, da so ljudje in hišni ljubljenčki izpostavljeni pikom tudi med vsakodnevnimi opravili, sprehodi ali rekreacijo.

Veterinarji opozarjajo, da se psi poleti pogosto zadržujejo ob vodah in v senčnih predelih, kjer imajo komarji idealne pogoje za razmnoževanje. Za razvoj njihovih ličink zadostujejo že zelo majhne količine stoječe vode, zato so lahko gojišča tudi vrtni podstavki za rože, deževnica ali druge manjše vodne površine.

Psi se med sprehodi poleti pogosto zadržujejo ob vodah, kjer se komarji najraje razmnožujejo. Že majhne količine stoječe vode lahko predstavljajo njihovo gojišče.

Psi se med sprehodi poleti pogosto zadržujejo ob vodah, kjer se komarji najraje razmnožujejo. Že majhne količine stoječe vode lahko predstavljajo njihovo gojišče. Foto: Vetpromet

Srčna glista lahko več mesecev ostane neopažena

Med boleznimi, ki jih komarji prenašajo na pse in mačke, veterinarji posebej izpostavljajo srčno glisto (Dirofilaria immitis). Okuženi komar med pikom prenese ličinke, ki več mesecev potujejo po telesu živali, nato pa se naselijo v pljučnih arterijah in srcu. Odrasli zajedavci lahko zrastejo tudi več kot 30 centimetrov in v telesu živijo pet do sedem let. Največja težava bolezni je njeno počasno napredovanje. Prvi znaki se pogosto pojavijo šele po šestih mesecih ali celo kasneje, ko so lahko srce in pljuča že trajno poškodovana.

»Srčna glista je zahrbtna predvsem zato, ker bolezen dolgo poteka brez izrazitih simptomov. Ko lastnik opazi težave, je lahko škoda na srcu in pljučih že nepopravljiva, zato je preventiva bistveno pomembnejša od zdravljenja,« poudarja ekipa Vetprometa.

Dolga leta je veljalo, da gre predvsem za težavo sredozemskih držav, kot sta Italija in Hrvaška. Vendar nove raziskave kažejo drugačno sliko. Študija Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani, objavljena leta 2022, je okužbo potrdila tudi pri psih, ki niso nikoli potovali v tujino. To kaže, da se tveganje okužbe povečuje tudi v Sloveniji.

Komarji odlagajo jajčeca v stoječo vodo, kjer se razvijejo ličinke. V toplejših razmerah poteka njihov razvoj hitreje, zato lahko v eni sezoni nastane več generacij komarjev.

Komarji odlagajo jajčeca v stoječo vodo, kjer se razvijejo ličinke. V toplejših razmerah poteka njihov razvoj hitreje, zato lahko v eni sezoni nastane več generacij komarjev. Foto: Vetpromet

Strokovnjaki poudarjajo, da primer malarije pri človeku in širjenje srčne gliste pri živalih kažeta na skupen problem – spreminjanje okoljskih razmer. Zato Svetovna zdravstvena organizacija, Svetovna organizacija za zdravje živali (WOAH) in številne veterinarske ustanove zagovarjajo pristop »eno zdravje« (One Health), ki poudarja, da so ljudje, živali in okolje tesno povezani v zdravju.

Veterinarji zato lastnikom svetujejo, naj zaščiti pred komarji namenijo več pozornosti kot v preteklosti. Uporaba ustreznih zaščitnih sredstev, odstranjevanje stoječe vode v okolici doma ter redni preventivni pregledi lahko pomembno zmanjšajo tveganje okužbe.

Najpogostejši znaki okužbe s srčno glisto pri psu so:

– dolgotrajen ali občasni kašelj, zlasti po telesni aktivnosti,

– hitra utrujenost in zmanjšana vzdržljivost med sprehodi ali igro,

– težko ali pospešeno dihanje,

– nezainteresiranost za gibanje oziroma zmanjšana aktivnost,

– izguba telesne teže in slabša telesna kondicija,

– zmanjšan apetit,

– omedlevica ali kolaps pri napredovali bolezni,

– otekanje trebuha zaradi nabiranja tekočine ob srčnem popuščanju,

– bledikaste dlesni in znaki slabšega krvnega obtoka,

– v najhujših primerih nenadna odpoved srca in pogin.

Priporočamo