DJ Umek bo abrahama praznoval z glasbenim spektaklom, med gosti koncertnega šova bodo Andja Marić, Anja Rupel v okviru poklona skupini Videosex, Laibach, Magnifico, Mina Špiler, Raiven, Perpetuum Jazzile, Siddharta, pridružila pa se jim bo tudi balerina Ana Klašnja. Da o Modrijanih niti ne govorimo.
Združiti nezdružljivo ni zgolj naslov, temveč tudi osrednja zamisel doslej največjega rojstnodnevnega projekta Uroša Umka. Na Gospodarskem razstavišču bo 23. oktobra pripravil glasbeni spektakel Umek 5.0 – (Ne)združljivo, v katerem bo prepletel različne žanre, subkulture in glasbene ustvarjalce, ki jih praviloma ne srečujemo na istem odru. Da gre za nenavadno, a hkrati privlačno srečevanje oddaljenih glasbenih svetov, potrjuje tudi izbor Modrijanov. Kako je nastajala zamisel za ta edinstveni projekt in zakaj so se ji brez zadržkov pridružili tudi Modrijani, smo se pogovarjali z Urošem Umkom in Blažem Švabom.
Blaž, kaj je bila vaša prva misel, ko vas je Umek povabil k sodelovanju?
Blaž: »Uauuu, a je to res mogoče? Z velikim veseljem!« To je bila naša prva misel. Počaščeni smo bili in presrečni. Tako da smo celo prestavili en špil, da lahko to izpeljemo. Modrijani smo znani po tem, da radi združujemo na videz nezdružljivo, da imamo najraje zahtevne izzive in da se tudi v naši narodnozabavni muziki ves čas pojavljajo primesi tudi drugih glasbenih zvrsti.
Ste bili v ansamblu takoj vsi za ali je bilo treba koga posebej prepričevati?
Blaž: Vsi za – petkrat da brez debate. Soglasno sprejeto v 10 sekundah. Prav zanimivo je bilo opazovati, kako je v očeh vseh fantov ansambla Modrijani pravzaprav DJ Umek že kar neka kultna pojava oziroma legenda, čeprav je še vedno zelo mlad, saj praznuje komaj 50 let. V bistvu je samo nekaj let starejši od nas. Ampak za nas je on legenda. Ne glede na to, da nismo nikoli obiskovali zabav ali festivalov z elektronsko glasbo. Ampak, kdo je DJ Umek, se nekako ve!
Kako menita, da so oziroma bodo novico sprejeli vaši oboževalci?
Blaž: To se ve, da imajo naši oboževalci Modrijane najraje takrat, ko se vržemo na glavo v neznano. Se mi zdi, da so že pogrešali kakšno bolj odbito sodelovanje. Čeprav je mogoče opaziti, da se narodnozabavna glasba v zadnjem obdobju že spogleduje z elektronsko glasbo. Pesmi v tem slogu je mogoče opaziti še vsaj pri dveh domačih skupinah. Kot da se scena že spreminja in pripravlja na nekaj novega.
Uroš: Mislim, da bodo na začetku vsi precej začudeni, ker je to nekaj, česar od mene niso pričakovali. Ampak sem prepričan, da ko bodo ljudje prišli na žur in začutili to energijo, jim bo izredno všeč. Pravzaprav ne mislim – vem, da jim bo všeč. Presenečenje bo pravo.
Se vama zdi, da je danes lažje ali težje povezovati različne glasbene svetove kot nekoč?
Blaž: Mnogo lažje. Zidovi padajo, predsodki se raztapljajo. Publika gre v petek na koncert rockerjev, v soboto na veselico, potem pa za cel teden na festival elektronske glasbe. Se mi zdi, da smo danes tudi vsi izvajalci bolj sproščeni v tem smislu. V nekaj letih se je vse spremenilo. Čutiti je tudi mnogo več medsebojnega spoštovanja, kar je osnova za kakršno koli sodelovanje.
Uroš: Meni se zdi, da je to danes postalo skoraj nekaj povsem normalnega. Predvsem zato, ker so se stvari v letih na neki način že izpele – vsaj za nas, ki smo starejši in v povezovanju različnih glasbenih izrazov, zvokov, svetov in praks iščemo neko novo svežino. Združevanja zelo raznolikih zvokov so lahko sveža, drugačna in prinesejo nekaj novega na glasbeno sceno.
Kdaj sta bila nazadnje kot poslušalca res presenečena nad kakšnim glasbenim sodelovanjem?
Blaž: Veliko nepozabnih in najlepših se je zgodilo prav v oddaji V petek zvečer. Tam je bilo veliko izjemnih sodelovanj. Tokac in Kvatropirci, Šank Rock in Slovenski oktet in še bi lahko naštevali.
Uroš: Iskreno – danes me skoraj nič več ne more presenetiti. Ne bi me presenetilo niti, če bi z najbolj hardcore bendom z najtežjimi kitarami zapela kakšna narodnozabavna glasbenica. Ali pa obrnjeno: da bi v narodnozabavni glasbi slišali metalske kitare. Nič več me ne preseneti, ker se mi zdi, da ravno takšne kombinacije prinašajo svežino v vsak glasbeni svet.
Uroš, kaj vas pri narodnozabavni glasbi najbolj preseneča ali fascinira?
Uroš: To, da so v bistvu vse skladbe narejene na poskok in veselje. Seveda zato tudi govorimo o narodnozabavni glasbi. S to glasbo sem obkrožen – tako na radiu kot na televiziji. In zanimivo, še nikoli nisem slišal zares žalostnega ali resnega narodnozabavnega komada.
Blaž, kako doživljate elektronsko sceno in Umekov svet?
Blaž: Navdušen sem, kako smo tudi tukaj Slovenci v svetu res uspešni! Zato poklon vsem, ki delajo na tem področju. Pa še to kot zanimivost, na veselicah se med pavzami pogosto vrti elektronska glasba ali pa se jo da na glas takoj po končani veselici in ljudje zabavo samo še nadaljujejo.
Blaž, bo Uroš tudi vaš gost v Stožicah 24. in 25. septembra?
Blaž: Ko smo delali program, si nismo upali na to niti pomisliti, ampak mislim, da je to vrhunska ideja tudi za naslednjo Noč Modrijanov, ki bo znova morala biti presežek.
Uroš, svoj 50. rojstni dan bi lahko praznovali na klasičen način. Zakaj ste se odločili za tako ambiciozen koncept?
Uroš: Petdeset let praznuješ samo enkrat. Ko sem razmišljal, sem si rekel, da moram stvari obrniti na glavo in ustvariti nekaj, česar še nisem naredil. Tako se je rodil koncept Umek 5.0 – (Ne)združljivo. Ideja mi je bila iz dneva v dan bolj zanimiva, dokler je nisem predstavil tudi svojim partnerjem.
Kako pa ste ga proslavili 16. maja, na svoj rojstni dan?
Uroš: 16. maja sem praznoval v Neaplju. Moja žena je velika ljubiteljica mode in rada potuje po lepih krajih po svetu, tokrat pa sem destinacijo izbral jaz. Vedno sem si želel pokusiti prave napolitanske pice, ki jih imam zelo rad. Nekatere od teh picerij so na Michelinovi ravni – sicer povsem preproste, a z dolgo tradicijo. Želel sem si pravi pica vikend – in zdaj ga sem ga končno doživel tam, kjer se je ta jed rodila.
Blaž, kako pa si vi predstavljate praznovanje 50. rojstnega dne?
Blaž: Če bom še živ, najbrž precej po domače in umirjeno. V krogu družine, doma, nič posebnega, mir in veliko ljubezni. Najbrž brez glasbe. Tišina mi pravzaprav veliko pomeni.
Glasba zajema velik del vajinega sveta. Kaj pa najraje počneta zunaj nje?
Uroš: Najraje se družim s prijatelji in družino. To je mogoče malo predvidljiv odgovor, ampak popolnoma drži. Čisto preproste stvari: dobra družba, pogovor, mogoče sladoled … To je zame popoln dan.
Blaž: Jaz pa bolj ko ne živim z glasbo ves čas. Razmišljam o glasbi in kaj moram narediti v zvezi z glasbo, nastopi, snemanji. Glasba me res celega prežema. Veliko sem na poti. Na sestankih. Dejansko me zelo navdušujejo ljudje, ki se gibljejo in ustvarjajo v glasbenem svetu.
Imata tudi takrat kakšno neobičajno kombinacijo, ki pa vama ustreza?
Uroš: Ne, pravzaprav sem tukaj zelo stara šola. Dobra družba je več kot dovolj, da uživam.
Blaž: Če že, zelo rad se pogovarjam, in če je to nenavadno, naj bo v naši hiši, ko imamo obiske, ko se pogovarjamo, ni telefonov, ni selfijev, ne gledamo na klice in SMS, to je naš odklop na stari način in to mi res veliko pomeni. V digitalnem letu 2026 biti brez telefona.
