Robinija naj bi bila zaradi svojih fizikalnih in kemičnih lastnosti gospodarsko zanimiva izbira za ogrevanje, saj omogoča učinkovito izrabo energije in dolgotrajno gorenje.
Več toplote kot hrast in bukev
Eden pomembnejših kazalnikov kakovosti drv je njihova kurilna vrednost, ki pove, koliko energije se sprosti med zgorevanjem lesa. Po podatkih, navedenih v članku srbskega portala Direktno, naj bi bila kurilna vrednost robinije pri 15-odstotni vlažnosti približno 2040 kilovatnih ur na prostorninski meter. Za primerjavo: hrast naj bi dosegal okoli 1890, bukev pa približno 1850 kilovatnih ur na prostorski meter.
Če navedene vrednosti primerjamo, naj bi robinija pri enakih pogojih oddala približno osem odstotkov več energije kot hrast in deset odstotkov več kot bukev. Zaradi velike gostote je les robinije sposoben shraniti precej energije, ki se med gorenjem sprošča v obliki toplote.
Dolgo gorenje in dolgotrajna žerjavica
Robinija je trd in gost les, zato naj bi gorela počasi in enakomerno. Ko je ustrezno posušena, se lahko razmeroma hitro vname, nato pa razvije visoko temperaturo in dolgo ohranja žerjavico. To je lahko prednost za gospodinjstva, ki želijo čez noč ohraniti stabilno temperaturo v prostoru in zmanjšati potrebo po pogostem dodajanju drv.
Odpornost proti vlagi in sušenje
Med prednostmi robinije je tudi njena naravna odpornost proti gnitju. Les je zato primeren tudi za uporabo na prostem, čeprav je za kurjenje ključno predvsem njegovo pravilno skladiščenje in sušenje.
Portal navaja, da naj bi se robinija sušila hitreje kot hrast in da je lahko ob ustreznih razmerah pripravljena za kurjenje že v naslednji ogrevalni sezoni. Vendar je dejanski čas sušenja odvisen od časa poseka, velikosti polen, načina skladiščenja, prezračevanja in vremenskih razmer.
Za učinkovito in čistejše ogrevanje je pomembno, da so drva dovolj suha, ne glede na drevesno vrsto.
Manj dima in saj pri pravilnem zgorevanju
Tudi pri robiniji velja, da kakovostno in pravilno posušen les omogoča učinkovitejše zgorevanje kot moker les. Pri tem nastaja manj dima, v kurišču pa se praviloma nabira manj oblog kot pri nepopolnem zgorevanju vlažnih drv.
Količina dima in saj je sicer odvisna tudi od načina kurjenja, dovoda zraka, temperature zgorevanja in stanja dimnika. Zato ni mogoče trditi, da robinija sama po sebi zagotavlja minimalno nastajanje saj ali odpravlja nevarnost požara v dimniku. Za varno ogrevanje so tako poleg izbire drv pomembni njihova ustrezna suhost, pravilno delovanje kurilne naprave in redno čiščenje dimnika.
