Če bi ocenjevali živali po njihovem videzu, bi bangški počasni lori gotovo sodil med najbolj prikupna bitja na svetu. Majhen primat z velikimi okroglimi očmi, rjavkastim kožuhom in skoraj medvedkastim obrazom je videti, kot bi prišel naravnost iz risanke. Toda za ljubko zunanjostjo se skriva nenavadna skrivnost: spada med redke sesalce, ki imajo strupen ugriz. Še bolj presenetljivo pa je, da so znanstveniki šele zdaj potrdili, da ta žival sploh še živi.
Bangški počasni lori (Nycticebus bancanus) živi na indonezijskem otoku Bangka, vzhodno od Sumatre. V znanstveni literaturi je bil nazadnje zanesljivo dokumentiran v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja. Nato je za skoraj stoletje tako rekoč izginil izpred oči raziskovalcev.
Leta 2020 ga je Mednarodna zveza za varstvo narave (IUCN) uvrstila med kritično ogrožene vrste, pri katerih obstaja možnost, da so že izumrle. Toda kot se je izkazalo, so znanstveniki žival iskali precej manj uspešno kot domačini.
Izginil je samo za znanstvenike
Prebivalci otoka Bangka so namreč počasne lorije občasno srečevali na vrtovih, ob cestah, na plantažah in celo na električnih vodih. Ko so naleteli na poškodovane ali ogrožene živali, so poklicali lokalno organizacijo za reševanje divjih živali Alobi.
Njeni sodelavci so med letoma 2015 in 2025 oskrbeli več kot 90 teh redkih primatov. Kar 86 so jih po okrevanju vrnili v primerno naravno okolje. Podatki so zdaj postali temelj nove raziskave, objavljene v znanstveni reviji Spixiana, ki je potrdila, da bangški počasni lori še vedno živi na več območjih otoka.
Eden od avtorjev raziskave, Timon Glaw iz dunajskega živalskega vrta Haus des Meeres, je za Reuters povedal, da ga posebej preseneča, kako malo znanstvene pozornosti je bila tako nenavadna žival deležna skoraj celo stoletje. Zgodba je toliko bolj nenavadna, ker Bangka ni kakšen povsem odmaknjen, neposeljen otok. Na njem živi več kot milijon ljudi, od indonezijske prestolnice Džakarte pa je oddaljen približno uro leta.
Prikupen, počasen in strupen
Počasni loriji so nočne živali, ki se po drevesnih vejah premikajo izjemno previdno in skoraj neslišno. Njihove velike oči jim pomagajo pri orientaciji v temi, prehranjujejo pa se predvsem z žuželkami, drevesnimi sokovi, nektarjem in drugimi rastlinskimi viri.
Njihova najbolj nenavadna lastnost je strupen ugriz. Na notranji strani nadlakti imajo posebne žleze, ki izločajo snov, ki jo žival z lizanjem pomeša s slino. Tako nastane strupena mešanica, ki jo lahko z ugrizom vnese v telo nasprotnika. Pri človeku lahko takšen ugriz povzroči hudo alergijsko reakcijo, v skrajnih primerih celo življenjsko nevarno. Raziskovalci menijo, da loriji strup uporabljajo predvsem pri medsebojnih spopadih, verjetno pa tudi za obrambo pred plenilci.
Toda čeprav se je bangški počasni lori vrnil na znanstveni zemljevid, njegova prihodnost še zdaleč ni zagotovljena. Gozdovi na otoku hitro izginjajo zaradi izkopavanja kositra in širjenja plantaž oljnih palm. Živali ogrožajo tudi ceste, električni vodi in nezakonita trgovina z eksotičnimi hišnimi ljubljenčki.
Naravovarstveniki zato opozarjajo, da odkritje ni razlog za slavje brez skrbi, temveč predvsem priložnost, da vrsto zaščitijo, dokler je še čas.
