Zasavcem idej za promocije, čeprav pokrajina ni v vrhu slovenskih turističnih krajev, ne zmanjka. Na področju rudarstva jih imajo že kar nekaj uresničenih, porajajo pa se še nove. Tega v preteklosti, v času obstoja rudarske industrije, ni bilo, ga je pa danes toliko več.
Zadnja ideja je iz Zagorja. V enem tamkajšnjih nekdanjih rudniških rovov, v današnjem Pristanu, so pripravili prvo kulinarično rudarjenje. Turistično društvo dediščine in tradicije Podkum in Zasavska ljudska univerza sta prišla na idejo, da bi pokazali, da se v nekdanjih knapovskih jamah pravzaprav lahko počne še kaj drugega, kot le koplje črno zlato. V opuščenih zasavskih jamah se že nekaj let dogajajo tudi druge stvari, od podzemnih tekov do prikazovanj filmov in podobnih z rudarstvom povezanih projektov, brbončic pa si doslej pod zemljo ni razvajal še nihče. Tako so zavihali rokave in pripravili čisto pravo zasavsko knapovsko kuhinjo z značilnimi jedmi iz časov rudarstva, ki jih v Zasavju kuhajo še danes, na ogled pa so postavili tudi rudarsko stanovanje s predmeti, kakršni so bili nekoč.
Ne brez kuolma
Pravilo na prireditvi je bilo, da v rovu mobilni telefoni nimajo kaj delati. Glavni namen je bil druženje in pogovarjanje. Čisto tako kot v starih rudarskih časih sicer ni bilo prav vse, saj nasprotno od rudarjev v rovih izpred stoletij povabljenci niso sedeli na tleh, se je pa ambient kar najbolj približal takratnemu.
»Vsak detajl v rovu je nastal z dušo. Zbrali smo originalne, še ohranjene predmete iz nekdanjih časov, pohištvo, stvari, nekaj iz rudarskega življenja nad, nekaj izpod zemlje. Stare knapovske delovne in zdravstvene knjižice, potne liste, slovar knapovskih besed, milo in rudarske čevlje iz leta 1956, stari denar, cigarete … Vesela sem, da se je ohranilo kar nekaj stvari in da jih lahko na ogled postavimo za mlajše in prihodnje generacije. Da bodo domače, iz revirjev, vedele, od kod izvirajo, kdo so bili njihovi dedje, pradedje …« pravi Marija Čop iz gostišča Čop iz Podkuma, ki v tem projektu nastopa kot turistična promotorka Zasavja in članica društva v Podkumu. Dodali so tudi različne izdelke, povezane s samo rudarsko preteklostjo: nakit iz premoga tudi v tujini uspešne oblikovalke Marjete Hribar, tematske razglednice in podobno.
Bržkone najbolj sentimentalna od vseh razstavljenih stvari je bil premog. V knapovskem vedru, »ajmru«, v razstavljeni knapovski kuhinji je namreč premog posebnega pomena. Gre za črno zlato, zadnji kuolm, ki ga je Janez Skrinar leta 1996 ob zaprtju zagorske jame prinesel na površje in ima za Zasavce in še živeče knape neprecenljivo vrednost ter spomin. Podkumsko društvo je tudi sicer angažirano pri ohranjanju in promoviranju rudarske dediščine. Poleg so pri prizadevanjih za priznanje zasavske jetrnice kot avtohtone revirske jedi, sodelujejo pri kulinaričnih prireditvah po Zasavju, Marija Čop sama je pobudnica in izvajalka vsakoletnih srečanj uspešnih zasavskih žensk in podobno.
Ohranjanje spomina na poltretje stoletje dolgo rudarstvo je v Zasavju tudi sicer opazno v različnih oblikah in projektih. V Zagorju so rudarsko društvo Srečno, rudarski muzej, rudarska učna pohodna pot, v Hrastniku muzej, podzemni pohodi in teki po rudniških jamah, kino v jami 40 metrov pod površjem, v Trbovljah virtualni muzej 4. Dritl, skulptura rudarskega junaka Prometeja, društvo Perkmandelc, rudarsko stanovanje, v vseh treh občinah kulinarične prireditve Funšterc, Grenadirmarš in Ajmoht, skozi vse tri občine in Laško pa vodi tudi večkilometrska pohodna pot Srečno.
Včasih za kopanje, danes za poroke
Na kulinaričnem rudarjenju je bilo dogajanje obarvano knapovsko. Obiskovalcem so ponudili klobaso pasja radost in kruh, rudarske jedi na knapovskih lopatah, bunkovec, taužent rožo, črno kavo in žgance, juho pržganko, grenadirmarš, zraven pa še pečena rebra, pohanega piščanca, tenstano zelje, puding z malinovcem in pečmuh. Slednje je zanimiva jed iz zabeljenih jabolk in fižola, za pijačo zraven pa šmarnica. Nekoč je bila na zasavskih krožnikih posebna, danes pa je večina verjetno ne pozna več. Prihodnji najverjetneje pol muzej, pol turističnoinformacijska točka v rovu v Pristanu so uredili člani podkumskega društva in društva RMED Srečno Zagorje. »Gre za zaključni študijski krožek, kjer smo se povezali ZLU in društvo Podkum z namenom združiti dediščino in vseživljenjsko učenje. Upamo, da bo rezultat našega dela postal trajen, kot nekakšen turistični produkt. Gre za še en dokaz, da če stopimo skupaj, se da narediti marsikaj,« pravi direktorica ZLU Polona Trebušak.
Idej, kaj vse bi lahko bilo in se dogajalo v rovu, imajo že kar nekaj. Od porok, tematsko vodenih ogledov, različnih delavnic do rojstnih dni, dogodkov Kamerat kameratu, ko obiskovalci prinesejo s sabo hrano, organizator pa jo postreže in doda svojo pijačo. Stvari so šele na začetku in se bo projekt razvijal sproti.
»Najprej je treba določiti upravljalca. V sprejemanju je tudi pravilnik na osnovi zakona o rudarstvu, ki bo uredil stvari v pravnem smislu. Občina je sedaj upravljalec takšnih objektov in stvari, v lasti pa so v bistvu še državni. Ta rov je nekdanje skladišče goriv in mazil, sosednji pa razstreliva za vse slovenske rudnike premoga. Ta je višji in širši in morda se bo kasneje pokazala za boljšo rešitev preselitev projekta tja,« pravi zagorski podžupan Janez Vovk. Za kuhinjo je že odločeno, da ostane v rovu, za drugo se bodo še dogovorili. Zagorska kuhinja v rovu pa ni edina tovrstna prva stvar v Sloveniji. Zagorjani se namreč lahko pohvalijo tudi s prvo slovensko podzemno pošto. V rovu so namestili tudi poštni nabiralnik in ga zavedli tudi kot poštno mesto. Obiskovalci na odprtju so tako lahko prvi v Sloveniji doslej poslali poštne pozdrave na klasičnih razglednicah izpod zemlje. Sprejemal jih je izjemoma kar sam legendarni, nepogrešljivi rudarski škrat Perkmandelc, ki je tako dobil tudi svojo pošto.
