»Sedela sem v ambulanti Onkološkega inštituta, ko je v prostor vstopila zdravnica. Ko sta se najina pogleda srečala, sem hitro občutila njeno srčnost. Izžarevala je takšno toplino, da sem se je kljub situaciji razveselila. Bila je eden tistih ljudi, za katere imaš občutek, da jih poznaš vse življenje, čeprav jih vidiš prvič. Tako čutno, skoraj materinsko je delovala, da bi ji v tistem trenutku najraje kar sedla v naročje, se je močno oklenila in jo za nekaj časa nepremično stiskala. Pogledala me je, rahlo zavzdihnila in previdno rekla: 'Ja … glejte … to je rak.' Čeprav sem bila v mislih pripravljena tudi na ta scenarij, bi se zlagala, če bi rekla, da te besede niso bile šok. Bile so. Velik! V glavi mi je odmevalo samo eno: Moram živeti! Moram! Misel, da se me Marina, ki je imela komaj dve leti, morda sploh ne bi spomnila, če bi se mi kaj zgodilo, me je dušila. Da bi imel Karlo samo šest let najinih skupnih spominov! Ne, ne, tega ne bom dopustila! V tistem trenutku sem se odločila, da se tej bolezni ne bom pustila! Da se temu 'kleščavcu' ne bom pustila ščipati. V sebi namreč nisem čutila bolezni. Nisem čutila raka. Čutila sem samo ljubezen. Ogromno, neskončno in veličastno ljubezen do najinih dveh srčkov, do Mikija, do svoje mame in očeta, ki sta mi podarila življenje, in do življenja samega. Takrat sem si rekla: Ta ljubezen, ta neskončna ljubezen mi bo pomagala! Verjamem v to!«
To je eden od ganljivih delov izseka knjige – osebne izpovedi – znane slovenske glasbenice Tanje Žagar z naslovom Zaljubljena v življenje, ki je luč sveta pred dnevi ugledala pri založbi Mladinska knjiga, prvič pa so jo predstavili prejšnji četrtek na posebnem večernem dogodku Glas srca v Festivalni dvorani. Večer je povezovala novinarka, voditeljica in avtorica Alenka Kesar, ki je s Tanjo Žagar spregovorila o njeni življenjski poti, o kateri piše tudi v knjigi – od otroštva, prvih glasbenih korakov in priljubljene najstniške skupine Foxy Teens do uspešne samostojne kariere, materinstva in izkušnje izgube in bolezni, ki jo je doletela pred tremi leti. Ob izidu je Tanja poudarila, da želi s knjigo in dogodkom spodbuditi bralce in obiskovalce, naj tudi v zahtevnih življenjskih obdobjih ohranijo vero v življenje, bližino in moč optimizma.
Nalezljiva pozitiva iz otroštva
Tisti, ki Tanjo Žagar poznajo, vedo, da je izjemno pozitivna oseba in da vedno poudarja, da sta trden in neomajen temelj njenega življenjskega optimizma postavila prav njena starša. »Ta večni optimizem, ki ga nosim v sebi, sta mi podarila mama in oče. Oba! To je res en tak čudež, da sta se srečala dva človeka, ki sta večna optimista. Nikoli ju nisem slišala reči, da imata slab dan ali pa da sta slabe volje … In ker jaz tega nisem poslušala, v bistvu tega tudi ne znam,« je zbranim v dvorani z iskrico v očeh in polna ponosa zaupala Tanja.
Njuna brezpogojna podpora se je zrcalila tudi na njeni glasbeni poti, saj je bila glasba vedno prisotna v njihovem domu. Njen 86-letni oče, ki je tudi sam vrsto let deloval kot ljubiteljski glasbenik in »one man band«, je bil od nekdaj njena velika inspiracija. Zaupala je čudovit spomin iz otroštva, kako je kot petletna deklica med očetovo odsotnostjo na njegovem sintesajzerju po posluhu zaigrala zahtevno skladbo Španske oči. Ko je oče to slišal, je ostal brez besed in starša sta njen talent vzela izjemno resno. Nemudoma sta jo peljala na sprejemne izpite in jo kljub majhnim »rokicam« vpisala v glasbeno pripravnico, kasneje pa ji kljub presenečenju sosedov kupila pravi pianino, saj sta verjela, da je treba njene sanje podpreti zares. Povezanost z očetom ostaja neverjetno močna; bil je prisoten tudi na tem čarobnem dogodku v Festivalni dvorani, kjer je ponosno sedel v drugi vrsti in se ji ob vrhuncu večera celo pridružil na odru in s hčerko zapel pesem Hvala, ker si ob meni ti.
Tanjina pot do prepoznavnosti in slave se je začela zelo zgodaj, še v rosnih najstniških letih, ko je postala članica prve slovenske najstniške skupine Foxy Teens, ki je bila v Sloveniji izjemno priljubljena. Skupina je združevala prav vse generacije, od majhnih otrok, polnih občudovanja, do njihovih babic in dedkov. Kot najstnica se je morala hitro soočiti z izzivi medijske izpostavljenosti, se učiti o prednostih in pasteh življenja pod žarometi ter odrasti pred očmi javnosti. V tem času se je nabralo ogromno neverjetnih anekdot – med njimi izstopa nepozaben spomin iz leta 2001, ko so na Slovenski popevki zmagale s pesmijo Prva ljubezen, Tanja pa je v čistem zanosu navdušenja in polna Žagarske evforije z obema nogama skočila naravnost v naročje takratni županji Ljubljane Viki Potočnik, zaradi česar so se naslednji dan polnile naslovnice časopisov.
»Še danes smo izredno povezane, pa čeprav smo bile takrat tako zelo mlade … Te moje punce so v mojem srcu in za vedno bodo moje foksice. Takrat sem jih vzela kot za ene svoje sestrice, toliko časa smo preživele skupaj, se učile, dozorele, rasle,« se z neizmerno nostalgijo in kančkom žalosti, saj ene članice ni več med njimi, spominja nepozabnega Foxy obdobja.
Ljubezen in napačen čas
Zaljubljena v življenje pa vsekakor ni le zgodba o glasbenih začetkih; globoko se dotakne tudi njenih najbolj intimnih čustev, razkriva neverjetno moč njenega materinstva in obravnava neomajno ljubezen do življenjskega sopotnika in menedžerja Mikija Šarca. Tanja in Miki sta bila povezana na poseben način, saj sta se poznala še iz njenih otroških let. Bila sta soseda v istem bloku v Šiški, nato sta dolga leta tesno, ustvarjalno in predano poslovno sodelovala. Ko so njuna čustva prerasla zgolj prijateljske in profesionalne okvire, so se na njeni strani pojavile težke notranje bitke, številni dvomi in občutki krivde, še zlasti zato, ker je Miki iz prejšnjega zakona že imel tri otroke. Tanja se je bala, kako bodo njuna čustva vplivala na ljudi okoli njiju in kako naj se sooči z nečim, česar ni načrtovala.
»Vedela sem, da bi bilo vse drugače in bolj preprosto, če bi isto ljubezen do Mikija čutila v nekem drugem obdobju življenja, ko on še ne bi imel družine. V najinem primeru je bil kriv napačen čas, obdobje, v katerem so se ta močna čustva rodila. To spoznanje je bilo najbolj boleče; najina čustva niso bila kriva, v njih ni bilo nič napačnega ali slabega, nikomur nisva hotela povzročiti bolečine, še najmanj drug drugemu, a bolj ko sva se trudila ostati razumna, bolj sva čutila, da med nama obstaja nekaj, česar ni mogoče preprosto izklopiti,« je z globokim in spoštljivim sočutjem zapisala v svoji knjigi, kar je na večeru ganljivo prebrala voditeljica Alenka Kesar.
Kljub vsem začetnim strahovom, neskončnim pogovorom in družbenim predsodkom sta tvegala in ljubezni dala pravo priložnost. Njun odnos je danes trden kot skala in zgrajen na neverjetni podpori; Miki je vedno bil in ostaja njen največji steber in zaščitnik, predvsem v najtežjih trenutkih med njenim zdravljenjem. Skupaj z neizmernim ponosom, odprtim umom in veseljem ustvarjata veliko, razširjeno družino. Ko se zberejo za praznično mizo ali ob praznovanjih, jih je že skoraj dvajset – vključno z Mikijevimi otroki, vnukoma, hčerko Marino in sinom Karlom ter celo Mikijevo nekdanjo ženo s partnerjem. Tanja z vsemi namerno in zavestno ohranja čudovite, sproščene ter tople odnose, saj trdno verjame, da je življenje enostavno prekratko, da bi v srcu nosili zamere in ustvarjali slabe spomine.
Življenje Tanje Žagar je stkano iz neverjetnih kontrastov, solz in izjemnih nasmehov. Spopadla se je z neizmerno srčno bolečino ob izgubi ljubljene matere. Z njo je še zadnji dan pred maminim slovesom, v bolniški sobi, zbrala vse atome moči in z njo v solzah ter z nasmehom zapela njuno najljubšo in večno pesem Mi se imamo radi. Iz te močne bolečine pa je zrasla nova, neomajna notranja trdnost. Tanja Žagar še vedno čuti nevidno podporo in prisotnost svoje matere; to se kaže v čarobnih trenutkih, ko je natanko na obletnico njene smrti na nebu dvakrat zapored uzrla prečudovito dvojno mavrico, ki jo je dojela kot ljubeče sporočilo z neba. Zato kljub vsem hudim diagnozam, neizprosni teži slave in bolečim osebnim tragedijam vedno znova ponosno vstane.
Kljub vsem naštetim oviram Tanja Žagar spet trdno stoji na odru, z neskončno strastjo zabava svoje zveste poslušalce, njena pesem pa odmeva daleč naokoli. Vsej Sloveniji z nalezljivim in prepoznavnim nasmehom sporoča najlepšo možno resnico: da ostaja za vedno, z odprtim srcem in v vsej svoji milini – iskreno in nepreklicno zaljubljena v življenje.
