Najlepša ohladitev na krožniku: živahno rožnata juha je hit poletja
Hladna juha iz rdeče pese je verjetno ena najlepše obarvanih juh, za povrh pa ima še osvežilen okus in zato seveda najbolj prija v vročih poletnih dneh.
Zaradi barve in rdeče pese, ki je glavna sestavina, se je je oprijelo ime hladni boršč, spada pa v družino podobnih hladnih jedi, kot so v Španiji gaspačo, v Bolgariji tarator, v Rusiji okroška. Litovci to poletno rdečo juho imenujejo šaltibarščiai, Poljaki chłodnik litowski, v Latviji jo poznajo kot aukstā zupa, Ukrajinci, Belorusi ter Rusi pa imajo svoje različice, ki se razlikujejo predvsem po uporabi kefirja, kislega mleka, jogurta ali kvasa, tradicionalne ruske nizkoalkoholne pijače, narejene iz fermentiranega črnega ali rženega kruha.
Hladni boršč
Sestavine
500 g rdeče pese
750 ml mlečnega kefirja
250 ml kisle smetane
1 večja sveža kumara
4 redkvice
3 mlade čebulice
manjši šopek svežega kopra
manjši šopek drobnjaka
2 trdo kuhani jajci
sok polovice limone
sol in poper po okusu
4–6 srednje velikih krompirjev
Priprava
1 Rdečo peso skuhamo, počakamo, da se ohladi, in jo grobo naribamo ali narežemo na drobne kocke. Kumaro, redkvice in mlado čebulo drobno sesekljamo, koper in drobnjak pa na fino narežemo.
2 V večji skledi zmešamo kefir in kislo smetano. Dodamo peso, zelenjavo, limonin sok in sesekljana zelišča. Po okusu posolimo in popopramo. Juho dobro premešamo in jo postavimo v hladilnik za najmanj dve uri, še bolje pa čez noč, da se okusi lepo povežejo.
3 Pred serviranjem jo ponovno premešamo in razdelimo v globoke krožnike, dodamo polovico trdo kuhanega jajca in še malo svežega kopra ali drobnjaka. Postrežemo jo z vročim kuhanim krompirjem, premazanim z maslom in posutim s peteršiljem.
Razlog, da je juha poznana in cenjena v teh državah, izvira iz tega, da kulinarični zgodovinarji nastanek juhe povezujejo z deželami Velike litovske kneževine, ki je bila od 13. stoletja do leta 1795 ena največjih in najvplivnejših držav vzhodne Evrope. Čeprav so ji vladali Litovci, so večino prebivalstva predstavljali vzhodni Slovani, uradni jezik pa je bila sprva stara beloruščina oziroma rutenščina, kasneje pa poljščina.
/ Foto: iStock
Pečeni losos
Sestavine
4 fileji lososa brez kosti (po približno 180–200 g)
2 žlici oljčnega olja
30 g masla
1 limona
2 žlici sesekljanega svežega kopra
1 žlica sesekljanega peteršilja
sol in poper po okusu
Priprava
Fileje osušimo s papirnato brisačo in jih rahlo premažemo z oljčnim oljem ter začinimo s soljo in poprom. Nato na vsakega položimo košček masla in tanko rezino limone ter jih denemo na pekač, obložen s papirjem za peko. Pečemo jih na 190 stopinjah Celzija približno 12–15 minut, odvisno od debeline, pomembno je, da losos ostane sočen. Tik pred koncem peke ga potresemo s sesekljanim koprom in peteršiljem, ki smo ju zmešali s kančkom oljčnega olja. Za prilogo ponudimo v ponvi pečen krompir in svežo poletno zelenjavo.
Po pokristjanjenju velikega kneza Jagiela se je litovska kneževina tesneje povezala s Poljsko in leta 1569 postala del Poljsko-litovske skupnosti, leta 1795, po tretji delitvi Poljske, pa so si njeno ozemlje razdelile Rusija, Prusija in Avstrija. S to veliko kneževino kulinarični zgodovinarji pravzaprav povezujejo celotno jušno družino borščev, pri čemer je zanimivo, da prvi boršči sploh niso vsebovali rdeče pese, ampak so jih kuhali iz navadnega dežna, ki ga je šele v 16. stoletju kot glavna sestavina zamenjala rdeča pesa. V starih časih je bil recept zelo preprost: sesekljano ali naribano peso so preprosto zmešali z domačim kvasom, kasneje pa so postopoma začeli dodajali kuhana jajca, kumare in meso.
/ Foto: iStock
Marelični biskvit
Sestavine
500–600 g zrelih marelic
250 g gladke moke
2 žlički pecilnega praška
ščepec soli
150 g sladkorja + 1 žlica za posip marelic pred peko
1 zavitek vaniljevega sladkorja
3 jajca
100 ml sončničnega olja
120 ml mleka
1 žlička naribane limonine lupine
sladkor v prahu za posip
nekaj lističev mete
Priprava
Pečico segrejemo na 180 stopinj Celzija. Marelice operemo, razpolovimo in jim odstranimo koščice. V eni skledi zmešamo moko, pecilni prašek in sol, v drugi pa z električnim mešalnikom štiri minute stepamo jajca, sladkor in vaniljev sladkor, da nastane svetla in puhasta masa. Med mešanjem počasi prilijemo olje, nato mleko in še limonino lupino, na koncu pa z lopatko nežno vmešamo še suhe sestavine. Testo vlijemo v pripravljen model, obložen s papirjem za peko, ter po vrhu enakomerno razporedimo marelice s prerezano stranjo navzgor in jih rahlo potisnemo v testo ter posujemo s sladkorjem. Biskvit pečemo 35–40 minut, dokler ni zlato rjav in zobotrebec, zapičen v sredino, ne pride ven čist. Zatem ga pustimo počivati petnajst minut, posujemo s sladkorjem v prahu ter narežemo na kose in okrasimo z lističi mete.
Poljaki jedi pogosto dodajajo trdo kuhana jajca, redkvice in kislo smetano, Latvijci uporabljajo kefir ter veliko svežih zelišč, v Rusiji in Ukrajini jo pripravijo s kruhovim kvasom, v nekaterih predelih Belorusije pa vanjo dodajo tudi dimljene ribe, a skupna značilnost vseh različic ostaja ta, da mora biti juha ledeno hladna, ne glede na to, kaj poleg rdeče pese še skoči vanjo. Čeprav hladni boršč poznajo v vseh deželah nekdanje Velike litovske kneževine, jo najbolj častijo prav v Litvi, kjer jo največkrat pripravljajo iz kuhane pese, kefirja, kumar, kopra in mlade čebule, obvezno pa jo postrežejo z vročim kuhanim krompirjem, ki ga jedci pomakajo v ledeno juho. V Vilni vsako leto konec maja pripravijo festival Vilnius Pink Soup Fest, posvečen tej hladnojušni znamenitosti.