Iskanje sence pod senčnikom na plaži v vročih poletnih dneh ponuja zgolj lažen občutek hladu, opozarjajo znanstveniki. Čeprav nas platno malce zaščiti pred nevarnimi ultravijoličnimi žarki, nova študija Univerze v Innsbrucku razkriva, da se občutena temperatura pod njim zniža za kvečjemu eno stopinjo Celzija. V določenih pogojih pa lahko senčnik občutek vročine celo poslabša.
Tako je znanost pod vprašaj postavila učinkovitost ene najbolj priljubljenih metod ohlajanja, ki so priljubljene tudi ob kavarnah v mestnih središčih.
Raziskovalca Georg Wohlfahrt in Albin Hammerle sta na majskem zasedanju Evropske zveze geoznanosti predstavila inovativen matematični model, ki podrobno simulira toplotno izmenjavo pod senčnikom. Njun izračun temelji na univerzalnem indeksu toplotnega ugodja (kratica: UTCI), standardiziranem kazalniku, ki namesto preprostega odčitavanja termometra upošteva kompleksno interakcijo temperature zraka, zračne vlage, hitrosti vetra in toplotnega sevanja.
Fizikalne lastnosti
Problem tiči v fizikalnih lastnostih samega senčnika. Medtem ko tkanina uspešno blokira kratkovalovno sončno sevanje, se pri tem močno segreje. Ob poletnih konicah lahko doseže tudi temperaturo, ki presega 70 stopinj Celzija. Znanstveniki pojasnjujejo, da se platno s tem v resnici spremeni v dodaten vir toplote, postane radiator, ki neposredno proti človeku oddaja dolgovalovno infrardeče sevanje.
Ko se k temu sevanju prišteje še odboj toplote od pregretega peska, če smo na takšni plaži, se ohlajevalni učinek dežnika skoraj popolnoma izniči.
Študija opozarja na še en do sedaj spregledan paradoks. V poznih popoldanskih urah, ko je sonce nizko na obzorju, lahko zadrževanje pod senčnikom toplotno ugodje celo poslabša. V tem delu dneva platno namreč ne nudi več prave zaščite pred neposrednimi žarki, hkrati pa zadržana toplota v tkanini še naprej seva navzdol. Občutena temperatura je lahko takrat pod senčnikom za stopinjo višja kot na povsem odprtem prostoru. Podobno zmanjšanje razlik v temperaturi model beleži tudi ob oblačnem vremenu, ko oblaki že sami po sebi razpršijo direktno sončno svetlobo.
Drevesa proti platnu
Odkritje, ki trenutno še čaka na empirično potrditev s terenskimi meritvami, prinaša pomembne posledice za urbanistično načrtovanje. Številne evropske občine, ki se poskušajo boriti proti pojavu mestnih toplotnih otokov, nad ulice in trge napenjajo tekstilna jadra.
Glede na izsledke avstrijskih raziskovalcev je ta strategija precej manj učinkovita kot ozelenitev. V nasprotju s tekstilom, ki toploto zgolj absorbira in preusmerja navzdol, drevesa s procesom transpiracije (izparevanjem vode skozi liste) zrak aktivno ohlajajo.
Dokler industrija ne razvije pametnih senčnikov iz materialov z nizko emisijo infrardečega sevanja ali vanje ne integrira sistemov za vlaženje, opozarjajo strokovnjaki, bo edina prava obramba pred poletno pripeko naravna senca.
