Ste se kdaj vprašali, katera je najvišja točka v vaši občini? Ali je vrh, ki sega najvišje, tudi najvišja točka ali pa je ta na kakšnem manj znanem grebenu, pobočju, skrita v gozdu in brez razgleda po širni okolici? Rok Bremec in Maja Zupanc iz Gorij pri Bledu sta se pred letošnjim poletjem lotila prav zanimivega projekta, in sicer se bosta v letu, ki je pred njima, povzpela na vse najvišje točke v 212 slovenskih občinah. Najprej sta jih morala seveda izbrskati, in to ni bilo tako preprosto, da bi le vprašala »vsevedo« umetno inteligenco, katera je najvišja točka Bleda, Ljubljane ali na primer Šmartnega ob Paki, in bi računalnik kar izvrgel svoj »pametni« odgovor. Kot sta hitro ugotovila, je umetna inteligenca polna napak, zemljevid pa še vedno najzanesljivejši pripomoček za določanje točk in pri hoji po reliefno razgibani pokrajini.
Lepo sredogorje
Rok Bremec in Maja Zupanc sta navdušena hribovca, ki obožujeta slapove in soteske, jame, brezpotja, raziskovanja in neznane, skrite kotičke, kjer ni množic ljudi. Naj je to v Sloveniji ali kje drugje v naši soseščini, predvsem imata rada Balkan in obema tako ljubo Bosno, ki ostaja prvinska v številnih pogledih, odvrneta. Že dve leti ustvarja Rok tudi video vsebine na youtube kanalu Raj na zemlji, in potem ko sta imela oba precej turbulentno pomlad, sta potrebovala nov izziv. Odkrivanje najvišjih točk v slovenskih občinah se je izkazalo za tisto, kar sta oba potrebovala. Ne samo da se tega še ni nihče lotil, vsaj javno gotovo ne, pripomni Rok, predvsem bo ta osebni projekt tudi zanju nekaj povsem novega. Poln odkrivanja in raziskovanja, spoznavanja slovenskih krajev, kjer še nista bila in ki ponujajo povsem drugo izkušnjo od množičnosti v gorah Julijskih Alp, ki sta je navajena iz domačega okolja.
Rok Bremec je mojster za geografijo in tisti, ki v njunem tandemu predlaga ideje. Poklicni gozdar je v gozdu tako rekoč doma, njegov občutek za teren pa tako dober, da ugotovi nadmorsko višino tudi na tri metre natančno brez pripomočkov, pove Maja Zupanc.
»Midva se dopolnjujeva, in tako je tudi projekt najvišje točke 212 slovenskih občin prišel za oba ravno ob pravem času. Potrebovala sva to, da greva v dele Slovenije, kamor le redko zahajava. Ni vse le Bohinj ali Julijske Alpe, tudi sredogorje je lepo. Bila sva že na Štajerskem in Koroškem, kamor Gorenjci le redko zaidemo. Res se splača tam preživeti dva ali tri dni, ne iti v Dolomite, na primer, ampak na Koroško, saj imaš od tistih treh dni veliko več, kot če bi šel v Dolomite samo zato, da si tam,« je strnila vtise s prvih poti Maja, ki jo je najvišja točka Črne na Koroškem, Peca, povsem prevzela in navdušila.
212 občin, 180 točk
Projekta sta se Rok in Maja lotila konec maja, ko sta že vedela, da 212 občin ne pomeni tudi 212 različnih točk in vrhov, saj si nekatere občine delijo najvišje točke. »Okoli 180 točk bova obiskala. Že Triglav je najvišja točka kar treh občin, to je Bohinja, Bovca in Kranjske Gore. Tudi Grintovec, najvišji vrh Kamniško-Savinjskih Alp, leži na tromeji občin Jezersko, Preddvor in Kamnik. Na tromeji je tudi Uršlja gora, medtem ko je v Slovenskih goricah vrh Gomila, ki je najvišji vrh kar štirih občin,« je nekaj podatkov nanizal Rok.
Ker je Triglav najvišji slovenski vrh in simbol slovenstva, se bosta nanj povzela prav na koncu projekta, sta se odločila. Tudi vzpon na najvišji vrh domače občine si bosta pustila za konec, ko pa je to nihče drug kot Mali Triglav. »Da, občina Gorje je velika,« potrdita.
Prav zato sta projekt začela v skoraj domači občini, sosednjem Bledu, in že tu naletela na prvo presenečenje, ki jih bo v prihodnje gotovo še precej.
»Večina misli, da je najvišja točka Bleda Galetovec, lep razglednik nad Bohinjsko Belo, ki je tudi najvišji vrh v občini, toda v resnici je najvišja točka v občini Bled neki neimenovani vrh, visok 1401 meter, na vzhodni strani Pokljuke, poleg vrha Kokošinjica. To sva ugotovila s pomočjo zelo natančnih kart eTerra, kjer so plastnice na pet metrov natančno,« je razložil Rok.
Drugo presenečenje sta doživela na Štajerskem, kjer sta že obiskala najvišje točke občin Velenje, Dobrna, Polzela in Šmartno ob Paki. Prav pri slednjem sta ugotovila, da najvišja točka občine ni tudi njen najvišji vrh, ki je Bezgovica. »Najvišja točka Šmartnega ob Paki je na nekem predvrhu Gore Oljke, ki je najvišji vrh Polzele. Le sedem metrov je nižji od Gore Oljke,« razložita.
Najvišje točke niso tudi najvišji vrhovi
Seznam občin in vrhov imata torej narejen in povečini so najvišje točke v občinah tudi najvišji vrhovi, ne pa povsod. »Največji problem so točke na pobočjih, na grebenih niti ne,« je dejal Rok, »a tega bo malo, morda je pet občin takih, kjer je najvišja točka na pobočju. Taka je Škofja Loka, kjer je najvišji vrh Lubnik, toda najvišja točka, 1250 metrov, je nekje na pobočju pod Mladim vrhom pri smučišču Stari vrh.«
Potem ko sta obdelala nekatere bližnje občine, od Jesenic (Vajnež), Žirovnice (Stol), Radovljice (Begunjščica) do Kranja (Storžič), kjer so najvišji vrhovi znani, sta se podala v občine severno od Ljubljane. Ugotovila, da so najvišja točka Ljubljane Janče in ne Šmarna gora, se podala na Golte in Menino planino ter naprej proti Koroški.
Doslej sta prehodila že 25 točk, ture pa zasnujeta tako, da združita več vrhov in občin. »Najbolj sva bila navdušena nad Peco, ki je bila najina dolgoletna želja, saj še nihče od naju ni bil tam. Šla sva na vrh po lovski poti in nisva srečala nikogar. Tudi Smrekovško pogorje s Komnom naju je zelo navdušilo. To je tako lep greben z vulkansko kamnino, povsem drugačno, kot smo je vajeni iz alpskega sveta. Prava poezija je bila hoditi po stezici po vrhu grebena, kot bi bila v filmu. Tudi tam nisva srečala nobenega človeka,« je bila navdušena nad samoto, ki sta jo našla stran od Julijskih Alp, Maja Zupanc. »Veliko ljudi je prepričanih, da če ne gredo na dvatisočaka, potem niso naredili vzpona, toda četudi je vrh visok le tisoč metrov, je to lahko tura, da jo vikaš,« navdušena nad sredogorjem pove Maja.
»Veste, da je samo 13 dvatisočakov tudi najvišjih točk občin?« ob tem doda Rok. »Pet jih je v Karavankah, štirje v Kamniško-Savinjskih Alpah in štirje v Julijskih Alpah.«
Prekmurske ravnice
Letos v toplejših dneh se bosta povzpela še na nekatere dvatisočake, na Krn, ki je najvišji v občini Kobarid, in Tolminski Kuk v občini Tolmin. Potem pa bosta v hladnejših mesecih spremenila smer in odšla proti nižavam, na severovzhod in vzhod države.
Prekmurje bo pravi zalogaj in se ga veselita že zdaj. »Tam je velikokrat med najnižjo in najvišjo točko le nekaj metrov. Gre za občine, ki so res popolnoma ravninske in nekatere nimajo niti enega 'kuclja'. Taka je na primer občina Črenšovci ali najmanjša občina v Sloveniji Odranci, kjer je razlika med najvišjo in najnižjo točko tri ali štiri metre. Tudi v Podravju je kar nekaj takih občin, na primer Kidričevo. Okoli deset občin je zelo ravninskih, toda v Prekmurju in na Štajerskem se ravnica proti severu dviguje, kajti Mura in Drava tečeta od severa proti jugu, in tako je najvišja točka v teh ravninskih občinah navadno na skrajnem severnem, severovzhodnem ali severozahodnem delu,« je pojasnil Rok.
Odklop in terapija
Svoje doživljajsko-raziskovalne ture bosta dokumentirala v filmčke in jih redno objavljala na youtubu. Pri vsaki občini pa ne bosta izpostavila le najvišje točke, ampak bosta vključila še po eno naravno znamenitost. Doslej ju je najbolj navdušila Velunja peč v občini Velenje. »Gre za naravno okno, skozi katerega teče potok. Res impresivno,« odvrneta.
Kar počneta, je povsem ljubiteljsko, tudi načrtov, kaj bosta ob koncu projekta naredila, nimata. Prepustila se bosta toku, kajti zanju je vse to predvsem odklop od vsakdanjih človeških težav, narava pa najboljša terapija. Zato se že veselita naslednje ture na Pohorje, ki jo načrtujeta avgusta.
»Najbolj me osrečujejo novi vrhovi in občine, kjer še nisem bil,« pravi Rok. Maja pa dodaja: »Z veseljem greva ven iz Julijskih Alp. Kamorkoli po Sloveniji, samo ne proti morju, ampak v drugo smer. Zato komaj čakam, da obiščeva kakšno manj znano prekmursko občino, kjer bova preživela dva ali tri dni. Ker se nama je že zgodilo, da kak vikend sploh nisva imele ideje, kam iti, zdaj pa jih imava spet 212.«
