Grki prisegajo na preprosto poletno jed: potrebujete le paradižnik, jajca in oljčno olje
Ko dozori paradižnik, Grki skoraj vsak dan kuhajo strapatsado.
25. 07. 2026, 09.00
Iztok Klemenčič
Strapatsada je lep primer sredozemske in srednjeevropske kulinarične dediščine, ki se je razvila po prihodu paradižnika in paprike iz Amerike v Evropo v 16. stoletju. Najprej sta se ti dve danes v gastronomiji sveti rastlini razširili po Sredozemlju, nato pa še na Balkan in v srednjo Evropo, kjer sta postali nepogrešljiv del poletne kuhinje, ko vrtovi pokajo od zrelih paradižnikov, kokoši pa pridno nosijo jajca. Zato kulinarični zgodovinarji strapatsado uvrščajo v isto družino jedi, kot so severnoafriška chakchouka in bližnjevzhodna šakšuka, turški menemen in pa seveda sataraš, ki ga poznamo na Balkanu in Madžarskem, saj so vse pripravljene iz jajc in poletne zelenjave.
Strapatsada
Sestavine
8 večjih zrelih paradižnikov (ali približno 800 g)
8 jajc
4 žlice oljčnega olja
2 stroka česna
150 g fete
1 žlička suhega ali svežega origana
nekaj listov sveže bazilike
sol in sveže mlet črni poper
Priprava
1 Paradižnike na hitro poparimo, olupimo in narežemo na manjše kocke. Česen drobno sesekljamo.
2 V večji ponvi segrejemo oljčno olje in na njem le minuto ali dve nežno pražimo česen. Dodamo paradižnike, origano, rahlo posolimo in popopramo. Na zmernem ognju kuhamo približno petnajst minut, da se paradižnik zmehča in odvečna tekočina nekoliko povre.
3 Jajca rahlo razžvrkljamo in jih vlijemo med paradižnike. Ob stalnem nežnem mešanju kuhamo dve do tri minute, toliko, da jajca zakrknejo, vendar ostanejo mehka in kremasta. Tik pred koncem kuhanja v jajca s paradižnikom nadrobimo ali na koščke narežemo še feto, da se le rahlo zmehča. Preden jed postrežemo, jo potresemo s svežo baziliko in pokapamo z nekaj kapljicami oljčnega olja. Takoj postrežemo s toplim hrustljavim kruhom.
So pa v vsaki regiji razvili svojo različico, saj v naših krajih prevladuje paprika, v Grčiji paradižnik in oljčno olje, v Turčiji pogosto dodajo pekoče paprike, v Izraelu in severni Afriki pa še kumino, koriander in druge aromatične začimbe. Ime grške inačice – strapatsade izhaja iz italijanskega glagola strapazzare, ki pomeni premešati, grobo ravnati ali pretepati, nanaša pa se na tehniko razbijanja in mešanja jajc v paradižnikovo omako.
/ Foto: iStock
Pečena piščančja stegna z limoninimi rezinami in timijanom
Sestavine (štiri osebe)
8 piščančjih zgornjih stegen s kožo in kostjo (približno 1,4–1,6 kg)
2 limoni
4 stroki česna
4 žlice oljčnega olja
2 žlički svežih lističev timijana
1 žlička suhega origana
1 žlička morske soli
½ žličke sveže mletega črnega popra
100 ml suhega belega vina
100 ml piščančje jušne osnove
nekaj vejic svežega timijana
Priprava
Limoni dobro operemo ter eno narežemo na zelo tanke kolobarje, iz druge pa iztisnemo sok. V večji posodi zmešamo limonin sok, oljčno olje, sesekljan česen, timijan, origano, sol in poper ter v to mešanico položimo piščančja stegna. Ta naj se v hladilniku marinirajo vsaj eno uro. Ko jih vzamemo ven, prižgemo pečico, pekač rahlo naoljimo ter na dno razporedimo polovico limon, nanje pa stegna s kožo navzgor. Med meso razporedimo preostale limonine rezine in vejice timijana. Vse skupaj prelijemo z belim vinom in jušno osnovo. Pekač porinemo v pečico, ogreto na 180 stopinj Celzija, in pečemo malce manj kot eno uro, da limonine rezine lepo karamelizirajo, koža pa postane hrustljava, s tem da med peko piščančja stegna nekajkrat prelijemo s sokovi iz pekača. Zraven se bo lepo podal pečen mladi krompir z limono in origanom.
Jajca namreč vlijejo neposredno med počasi dušene paradižnike in nežno mešajo, dokler ne nastane kremasta jed, ki je nekje med umešanimi jajci in gosto paradižnikovo omako, zato jo Grki skoraj vedno postrežejo s kosom hrustljavega kruha, ki ga uporabijo za pomakanje v gosto omako. Strapatsado v nekaterih delih Grčije poznajo tudi pod imenom kagianas ali kajanas, recept pa se od pokrajine do pokrajine razlikuje v posameznih malenkostih. Ponekod ji dodajo iz ovčjega ali kozjega mleka narejene sire, kot so feta, kefalotiri ali mizithra, pa oljke, papriko ali celo domače klobase, marsikje pa prisegajo zgolj na nekaj listov svežega origana ali bazilike. Prav zato Grki še danes radi razpravljajo o tem, katera različica je prava.
/ Foto: iStock
Breskova krema s svežimi koščki breskev in meto
Sestavine
Za kremo:
5 zrelih breskev
250 g maskarponeja
200 ml sladke smetane za stepanje
150 g grškega jogurta
60 g sladkorja v prahu
1 vrečka vaniljevega sladkorja
1 žlica limoninega soka
1 žlička naribane limonine lupinice
5–6 listov sveže mete
Za okras:
1 zrela breskev
nekaj lističev sveže mete
nekaj lističev mandljev
Priprava
Breskve operemo in narežemo na kose, s tem da eno narežemo na povsem drobne, približno pol centimetra velike kocke in jo prihranimo za okras. Stepemo sladko smetano in jo damo na stran. Narezane breskve, maskarpone, grški jogurt, sladkor v prahu in vaniljev sladkor ter limonin sok in limonino lupinico denemo v mešalnik in vse skupaj miksamo približno dve minuti, da dobimo popolnoma gladko in svilnato zmes. Na koncu z lopatko nežno vmešamo še stepeno sladko smetano. Kremo razdelimo v štiri kozarce in jo postavimo v hladilnik za najmanj dve uri, da se sladica ohladi. Tik pred serviranjem na vrh vsakega kozarca dodamo plast drobno narezanih svežih breskev in lističev sveže mete ter mandljev.
Na Peloponezu prisegajo, da feta v strapatsado ne sodi, saj naj bi prekrila okus zrelih paradižnikov, medtem ko jo na številnih egejskih otokih brez zadržkov nadrobijo po vrhu, kulinarični puristi pa vztrajajo, da prava strapatsada potrebuje le štiri sestavine – paradižnik, jajca, oljčno olje in ščepec soli. Vse drugo je stvar družinske tradicije. Prav zaradi tega velja strapatsada za eno tistih jedi, ki jih Grki ne naročajo le v gostilnah, ampak jih pripravljajo predvsem doma in skoraj vsaka družina je prepričana, da je recept njihove babice najboljši, zato se od vasi do vasi in od otoka do otoka razlikuje v drobnih podrobnostih.
