Ob vse hujšem pritisku finančnih sankcij, ki močno hromijo izvoz iranske nafte, islamska republika po navedbah obveščevalnih virov preučuje uporabo nekonvencionalnih vojaških prijemov. Med najbolj presenetljivimi taktikami, ki naj bi jih Teheran pripravljal za morebitne napade na ameriška vojaška plovila v strateško ključni Hormuški ožini, je uporaba vojaško izurjenih delfinov, opremljenih s podvodnimi minami.
Čeprav med Washingtonom in Teheranom ta hip še vedno velja krhko premirje, radikalnejše struje znotraj iranskega vrha vse glasneje opozarjajo, da dolgotrajna blokada presega zgolj diplomatski pritisk in dejansko predstavlja vojno napoved. S stopnjevanjem gospodarske krize se krepijo tudi pozivi k neposredni vojaški akciji.
Drugačna oblika spopada
»V Teheranu blokade ne vidijo več kot alternativo oboroženemu spopadu, temveč zgolj kot njegovo drugačno obliko,« opozarja Hamidreza Azizi, strokovnjak za Bližnji vzhod pri berlinskem raziskovalnem inštitutu SWP. Kot je pojasnil za The Wall Street Journal, bi lahko iranski odločevalci kmalu ocenili, da bi bila obnovitev odprtega spopada manj uničujoča kot nadaljnje gospodarsko izčrpavanje.
Taktika uporabe morskih sesalcev za Iran pa tudi ni popolna neznanka. Po poročanju britanskega BBC je država že leta 2000 od nekdanje sovjetske mornarice odkupila posebne enote vojaških delfinov. Ti naj bi bili usposobljeni za specifične bojne naloge, vključno z napadi na sovražne potapljače s pomočjo pritrjenih harpun in izvajanjem samomorilskih misij z eksplozivnimi sredstvi proti ladijskim trupom.
Iranski konzulat v Hiderabadu se je skrivnostno odzval na nepotrjena poročila, da Teheran načrtuje uporabo dresiranih delfinov z minami proti ameriškim ladjam. Konzulat je po objavah zapisal: »Končno so se razgovorili, vse je prišlo na dan.«
Brez dokazov
The Wall Street Journal se sklicuje na obveščevalne podatke, po katerih naj bi Iran preučeval te poceni metode. Čeprav dokazov o operativni pripravljenosti ni, je pa uradna izjava konzulata v času krhkega premirja močno povečala odmevnost teh navedb.
Stopnjevanje napetosti pa ne vključuje zgolj te taktike. Iranska vojska bi lahko na plovno pot napotila dodatne podmornice, predstavniki islamske revolucionarne garde pa so opozorili na možnost prekinitve ključnih podvodnih telekomunikacijskih kablov, ki potekajo po dnu ožine. Takšen ukrep bi povzročil resne motnje v globalnem internetnem prometu in konflikt dvignil na povsem novo raven.
Čeprav so neposredni napadi na gladini za komercialne ladjarje trenutno dejavnik, ki najbolj odvrača od plovbe, prisotnost podvodnih min ostaja resna skrb. Predstavniki ameriške vlade so sicer podali več nasprotujočih si ocen glede dejanskega števila iranskih min v ožini in ravni tveganja. Ameriški predsednik Donald Trump je mornarici izdal strogo povelje, naj strelja in uniči vsako iransko plovilo, zasačeno pri polaganju eksplozivnih teles.
Huda motnja
Ameriška vojska poudarja, da mine za moderno komercialno plovbo trenutno predstavljajo predvsem hudo logistično motnjo in ne nujno kritične grožnje. Kljub temu pomorski analitiki opozarjajo, da je varna vrnitev plovil na hitrejšo in širšo osrednjo plovno pot mogoča šele po popolnem čiščenju morskega dna. Do takrat se morajo ladje zanašati na počasnejše, obvozne poti znotraj iranskih teritorialnih voda.
Združene države imajo za detekcijo in nevtralizacijo min na voljo obsežen arzenal. Ta vključuje priobalna bojna plovila, specializirane helikopterje, brezpilotne površinske čolne, pa tudi lasten program mornariških morskih sesalcev. Pomembno breme nosijo predvsem avtonomni podvodni droni.
