Poglejmo primer: podjetje naroči prevoz dragocene pošiljke elektronskih naprav. Na dogovorjeni kraj prispe tovornjak, voznik pokaže dokumente, blago naložijo in vozilo odpelje. Vse je videti povsem običajno. Toda pošiljka nikoli ne prispe na cilj. Voznik pozneje prijavi, da so mu ukradli prikolico, ali pa se za njim izgubi vsaka sled. Šele čez čas se izkaže, da je bil domnevni prevoznik pravzaprav tat.
Približno tako naj bi delovala mednarodna kriminalna združba, ki so jo po večmesečni preiskavi razkrili belgijski in romunski preiskovalci. Po njihovih ugotovitvah naj bi osumljenci v dobrih dveh letih ukradli približno 70 pošiljk blaga, vrednih okoli devet milijonov evrov.
O nenavadnem primeru je 5. novembra poročal evropski prometni portal Trans.INFO, dan pozneje pa je podrobnosti objavil tudi Eurojust, agencija Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah.
Tatovi z lastnimi podjetji
Kriminalci za svoje podvige niso potrebovali nasilja, vlomov ali oboroženih ropov. Namesto tega so izkoristili zaupanje, na katerem temelji evropski cestni tovorni promet. Preiskovalci sumijo, da so člani združbe ustanavljali oziroma nadzorovali več prevozniških podjetij, ki so sprejemala naročila za prevoz blaga v Romuniji in drugih evropskih državah, predvsem v Belgiji.
Ko so dobili naročilo, so poslali tovornjak in prevzeli pošiljko. Toda namesto da bi jo dostavili naročniku, so jo preusmerili in si jo prilastili. Da bi prikrili sledi, so uporabljali ponarejene osebne in prevozne dokumente, lažna prometna dovoljenja ter registrske tablice. Vse skupaj je bilo videti kot povsem običajen prevoz, dokler se ni začelo zapletati.
Prikolica je skrivnostno izginila
Policija je razkrila tri glavne načine, s katerimi naj bi osumljenci prikrivali tatvine. Pri prvem so blago med prevozom preložili v drugo vozilo. Voznik je nato na policijski postaji ob predvideni poti prijavil, da so mu tovor ukradli.
Drugi način je bil še bolj premeten. Osumljenci naj bi natovorjeno polprikolico odklopili in jo zamenjali z drugo, ki je bila enake ali podobne barve in videza. Zamenjali so tudi registrske tablice. Tako je bilo na prvi pogled videti, da gre še vedno za isto vozilo, čeprav je dragocena pošiljka že odpotovala drugam.
Pri tretjem načinu pa so uprizorili okvaro tovornjaka. Voznik je trdil, da mora zaradi tehničnih težav s tovornim vozilom v delavnico, prikolico pa je medtem pustil na določenem kraju. Ko se je vrnil, naj bi ta skrivnostno izginila.
Seveda so preiskovalci posumili, da ni šlo za naključne tatvine, temveč za vnaprej pripravljene prevare.
Vsak je imel svojo nalogo
Po podatkih Eurojusta je kriminalna združba začela delovati marca 2024. Sprva naj bi jo sestavljalo pet ljudi, pozneje pa se jim je pridružilo še približno trideset sodelavcev. Skupina naj bi bila organizirana skoraj kot pravo logistično podjetje. Posamezni člani so imeli natančno določene naloge.
Eni so pridobivali naročila za prevoze, drugi izbirali dragocene pošiljke, tretji skrbeli za premikanje blaga med vozili. Nekateri so spremljali tovornjake in preverjali poti, drugi pa naj bi ukradene izdelke prodajali na črnem trgu. Najraje so izbirali blago, ki ga je bilo mogoče hitro prodati: elektronske naprave, gospodinjske aparate, kozmetiko in pijače. Med ukradenimi pošiljkami so bile tudi surovine in žito.
Takšen način delovanja je omogočal, da je posamezna tatvina delovala kot običajen zaplet v prevozu, čeprav naj bi bila v resnici del precej večjega kriminalnega načrta.
Petinšestdeset hišnih preiskav
Belgijski in romunski organi pregona so februarja letos ustanovili skupno preiskovalno skupino, pri njenem delu pa je sodeloval tudi Eurojust. Kriminalisti so več mesecev zbirali dokaze, spremljali povezave med osumljenci in ugotavljali, kam so izginjale pošiljke.
Tretjega novembra je sledila obsežna policijska akcija. V Romuniji so opravili 65 hišnih preiskav in prijeli enajst osumljencev. V Belgiji so prijeli še pet ljudi, ki so jih odredili v pripor. Skupno so torej prijeli šestnajst osumljencev, preiskava pa se nadaljuje. Zbrani dokazi naj bi pomagali razjasniti, kako je združba delovala in kdo vse je sodeloval pri preprodaji ukradenega blaga.
Tatovi, ki jih povabiš sam
Primer razkriva tudi širšo težavo sodobnega cestnega prometa. Kriminalci vse pogosteje ne napadajo tovornjakov na počivališčih, temveč poskušajo do tovora priti že ob naročilu prevoza. Ponarejeni dokumenti, lažne identitete in zloraba resničnih prevozniških podjetij omogočajo, da se storilci predstavljajo kot zaupanja vredni poslovni partnerji.
Za naročnika je takšna prevara še posebej nevarna, saj blago prostovoljno izroči človeku, za katerega verjame, da ga bo varno dostavil na cilj. Strokovnjaki zato opozarjajo, da zgolj preverjanje dokumentov pogosto ni več dovolj. Pomembno je preveriti tudi zgodovino poslovanja prevoznika, identiteto voznika in vozila ter morebitne nenavadne spremembe med prevozom.
V belgijsko-romunskem primeru so osumljenci po ugotovitvah preiskovalcev prav to zaupanje izkoristili za tatvine, vredne milijone evrov.
Zgodba je skoraj filmska: za izginotje sedemdesetih pošiljk ni bilo treba razbiti ključavnic ali napasti voznikov. Dovolj je bilo, da so se tatovi pojavili ob pravem času, s pravimi dokumenti in prepričljivo zgodbo.
