Kriminalne organizacije izkazujejo izjemno sposobnost prilagajanja in preobrazbe v okviru »dinamičnega kriminalnega ekosistema«, zaradi česar jih je zelo težko učinkovito zatirati. Od 821 skupin, ki jih je Europol identificiral na prvem inovativnem zemljevidu evropskega kriminala pred dvema letoma, jih 76 odstotkov v novi analizi, predstavljeni ta petek, ni več. To je rezultat vse bolje usklajenih policijskih operacij, piše El Pais.
Vendar to še zdaleč ne pomeni zmage. Pojavile so se nove kriminalne združbe ali pa so se stare reorganizirale. Tako po Evropi in zunaj nje še vedno deluje 731 nevarnih kriminalnih mrež, ki se ukvarjajo predvsem s trgovino z drogami, trgovino z ljudmi in kibernetskim kriminalom.
Od teh organizacij je 533 novih ali na novo identificiranih, medtem ko je 198 najnevarnejših združb, izpostavljenih že leta 2024, še vedno dejavnih. To potrjuje njihovo sposobnost prilagajanja in odpornost na prizadevanja oblasti, da bi razbile ta pravi »kriminalni ekosistem«. Po novi analizi kriminala v Evropi je v te organizacije vključenih več kot 400.000 ljudi iz 118 držav, kar dodatno potrjuje vse bolj mednarodno naravo grožnje, pri čemer imajo številne združbe tesne povezave z Latinsko Ameriko.
Trgovina z drogami ostaja glavna dejavnost
»Ne govorimo o uličnih tolpah, temveč o kriminalnih organizacijah – pravzaprav o korporacijah, ki se podobno kot multinacionalke povezujejo okoli najbolj donosnih trgov, kot so trgovina z drogami, vredna 31 milijard evrov, digitalne goljufije in tihotapljenje migrantov,« je ob predstavitvi Europolovega poročila Model kriminalnega oportunizma v Bruslju opozoril evropski komisar za notranje zadeve in migracije Magnus Brunner.
Po njegovih besedah so te organizacije »izjemno prilagodljive, ne poznajo meja ter delujejo nadzorujoče in uničujoče«. Vršilec dolžnosti izvršnega direktorja Europola Jürgen Ebner je dodal, da gre za kriminalne mreže, ki so »okretne, brezmejne, nadzorujoče in destruktivne«.
Kriminalni ekosistem se vedno znova obnovi
Poročilo izpostavlja več posebej skrb vzbujajočih ugotovitev. Kriminalne združbe ne delujejo kot izolirane enote, temveč kot del medsebojno povezanega in prilagodljivega kriminalnega ekosistema. Ko policija razbije eno mrežo, se sistem hitro odzove – organizacije se prestrukturirajo, dejavnosti preselijo drugam ali pa popolnoma spremenijo način delovanja.
Čeprav lahko aretacija vodilnih članov organizacije začasno destabilizira njeno delovanje, se pogosto pojavijo novi akterji, ki izkoristijo nastale priložnosti.
»Gre za izjemno prilagodljive organizacije. Neprestano se spreminjajo, združujejo in na novo izumljajo, zaradi česar jih je vse težje izslediti in razbiti,« je priznal Brunner. Ob tem je podprl predlog evropske komisije, da se razširijo pristojnosti Europola in Eurojusta ter da se jima zagotovi več sredstev za učinkovitejši boj proti sodobnim oblikam kriminala in terorizma, vključno s kibernetskim kriminalom.
Legalna podjetja kot orodje za pranje denarja
Dodaten razlog za zaskrbljenost je podatek, da kar 85 odstotkov teh kriminalnih mrež še vedno uporablja zakonito registrirana podjetja kot krinko ali za pranje denarja. Pred dvema letoma je bil ta delež 86 odstotkov, kar pomeni, da se razmere skoraj niso spremenile.
»Pravzaprav se ni spremenilo nič. Kriminalci so se naučili ostati neopazni na očeh javnosti, naše gospodarstvo pa je še vedno zelo izpostavljeno infiltraciji organiziranega kriminala,« je opozoril Brunner.
Po besedah vodstva Europola zgolj pregon posameznih storilcev ni dovolj. Napasti je treba tudi njihov poslovni model, slediti denarnim tokovom ter se odločno boriti proti korupciji in ustrahovanju, s katerima kriminalne organizacije ohranjajo svoj vpliv.
Hkrati je treba zmanjšati tudi družbeno povpraševanje, ki spodbuja njihovo delovanje. »Če aretirate enega od glavnih vodij organiziranega kriminala, povpraševanje po nezakonitih storitvah ne izgine. Ker možnost velikega zaslužka ostaja, bo njegovo mesto prej ali slej zasedel nekdo drug,« je poudaril Ebner.
Policija uspešna, vendar boj še zdaleč ni končan
Kljub temu so evropski predstavniki izpostavili uspehe okrepljenega čezmejnega policijskega sodelovanja. Od prvega poročila leta 2024 je bilo razbitih veliko kriminalnih združb in njihovih operacij. Tri četrtine (76 odstotkov) takrat najnevarnejših mrež danes ni več uvrščenih med največje grožnje.
Toda njihova sposobnost prilagajanja ostaja izjemna. Dejstvo, da se je pojavilo več kot 500 novih kriminalnih mrež, ki jih prvi zemljevid evropskega kriminala sploh ni zaznal, kaže, da boj proti organiziranemu kriminalu še zdaleč ni končan.
»Naš izziv ni le razbijanje kriminalnih mrež, temveč tudi to, da z obveščevalnimi podatki, inovacijami in operativnim sodelovanjem ves čas ostajamo korak pred njimi,« je dejal vodja Europola.
Nova pravila za zaščito gospodarstva
Evropska komisija namerava v začetku leta 2027 predstaviti nova pravila za učinkovitejše preprečevanje infiltracije organiziranega kriminala v zakonito gospodarstvo in izboljšanje čezmejne izmenjave informacij. Cilj je, da bodo pristojni organi lahko preverili, kdo ustanavlja podjetja ali prosi za javna sredstva, in ugotovili, ali gre za poskus prikrivanja nezakonito pridobljenega premoženja.