Športna znanost je v zadnjih desetletjih močno napredovala. Omogoča natančnejše prilagajanje obremenitev posameznim športnikom, pa tudi vse bolj izpopolnjeno analizo za piljenje športne tehnike. Preboji na področju športne znanosti se medtem širijo tudi na potrošniški trg. Ena teh naprav je tudi Huaweijeva ura watch gt 7 pro. To smo sicer že testirali, a tedaj brez analize beleženja aktivnosti med smučanjem oziroma deskanjem. V izdihljajih poletja te možnosti ni bilo, so se pa na začetku novembra snežne razmere v visokogorju avstrijskih ledenikov dovolj izboljšale, da je bil test izvedljiv.
Ura v osnovi obljublja več zanimivih funkcij, povezanih s smučanjem ali deskanjem. Na papirju so med zanimivejšimi zemljevidi več kot 3000 smučišč v 59 državah. Vsebujejo imena prog, prikazujejo, kje potekajo žičnice, kje so vstopi na žičnice in kje izstopi. Hkrati na zemljevidu ura izrisuje sled smučanja oziroma vožnje z žičnico. Za samo orientacijo po smučiščih je zemljevid morda uporaben na začetku smuke. Da si ogledaš, po kateri poti najhitreje prideš do vrha smučišča, recimo. Ko nekaj časa smučaš, pa se po zemljevidu izriše že toliko sledi, ki prekrivajo podatke o progah in žičnicah, da stvar postane povsem nepregledna. Še posebno na majhnem zaslonu na zapestju.
Več ima človek od zemljevida po končani smuki. Tam lahko preverja, po katerih progah in sedežnicah se je vozil ter po katerih delih posameznih prog in kako se je to s časom spreminjalo. To je zlasti dober kazalnik, kje proga v poznejših urah postaja slabša in kje je ugodnejša za smuko.
Podatki so zanimivejši od zemljevida
Prijetno preseneti tudi zmožnost razločevanja med smučanjem in počivanjem oziroma vožnjo z žičnico. Ker ura to zmore, je med vadbo ni treba ustavljati. Ko se poženeš na prvo žičnico, vadbo vklopiš, izklopiš pa jo šele ob koncu smuke. Ura preračuna, koliko časa si smučal, koliko voženj si opravil, koliko časa si preživel na žičnici in koliko časa si počival. Večino tega opravlja zelo impresivno. Le podatke o počitku in vožnji z žičnico je ura med testom pogosto mešala. Razrez je kljub temu zelo dober kazalnik, koliko časa na nekem smučišču človek dejansko preživi med smuko in koliko s čakanjem oziroma vožnjo v hrib. To je zlasti koristen podatek, ko preračunavaš finančno učinkovitost različnih smučišč, ki si jih z uro že obiskal. Za deset evrov višja cena na smučišču, kjer čakaš deset odstotkov več časa, je očitno slabša kupčija.
Biometričnih podatkov je še več. S kombinacijo merilnikov utripa, kisika v krvi, gibanja, pospeška, zračnega tlaka oziroma nadmorske višine in posebnih algoritmov, ki podatke povezujejo z različnimi aktivnostmi, ura ponudi marsikaj. Od presmučane razdalje, najvišje hitrosti in sile G med vožnjo do naklona, števila dolgih in kratkih zavojev, razreza različnih zahtevnosti proge, fizične obremenjenosti med smučanjem in celo predvidenega časa, ki ga potrebuješ za regeneracijo po aktivnosti.
Prostor za napredek
Ura uporabniku sicer ne ponuja nasvetov, kako izboljšati tehniko smučanja. Prav tako ne analizira, ali bi bilo bolje na določenih odsekih smučati z daljšimi ali krajšimi zavoji. Morda to še pride, če bo uporabnikov dovolj. Z njihovimi anonimiziranimi in pravilno obteženimi podatki bi lahko zemljevide obogatili s priporočili, kako smučati po vzoru tistih, ki zares znajo. Morda tudi z nasveti, kako na nekem smučišču doseči točno določeno intenzivnost vadbe. Prostor za napredek torej obstaja.
Je pa Huawei tudi zelo dobro skril eno ključnih funkcij pri celodnevnih športnih aktivnostih, kot je smučanje. Ko to vklopimo, se ura povsem osredotoči na aktivnost in na videz ne omogoča izhoda iz aktivnosti brez prekinitve beleženja vadbe. Vendar obstaja trik. Hitri dvojni pritisk na krono ure odpre nabor drugih aplikacij, športne aktivnosti pa medtem pridno tečejo naprej. Tako ura ne postane talec aktivnosti. Bi pa lahko Huawei to funkcijo omogočil tudi v kakšnem meniju, do katerega dostopaš po bolj običajni poti. Zagotovo večina lastnikov ur te možnosti niti ne pozna.
