Obiskovalec, ki se na vroč poletni dan usede v enega od priljubljenih lokalov nekje v središču Ljubljane, danes praktično ni več presenečen, če ga ob prihodu natakar ogovori v popačeni slovenščini, angleščini ali pa morda celo sploh ne razume, kaj točno je gost pravkar naročil. Takšni prizori so v zadnjih letih postali stalnica slovenskega urbanega in turističnega vsakdana. Nedavna anekdota iz znane ljubljanske sladoledarne, ki je zakrožila med gosti, slikovito povzema trenutno realnost na terenu. Skupina domačih strank, ki se je ob koncu tedna želela ohladiti s sladoledom, je natakarju komaj razložila, katere okuse in dodatke želi. Komunikacija je ob zadregi obeh strani temeljila na gestikuliranju in kazanju s prstom na vitrino. Gostom je bilo hitro jasno, da prijazni natakar ne pozna niti jezika niti osnovnih lokalnih gostinskih navad, kar vedno bolj spreminja izkušnjo obiska.
To pa ni osamljen primer, temveč simptom globoke kadrovske podhranjenosti, s katero se spopada celotna panoga. Vuk Greganovič, znani ljubljanski gostinec, ki ima v prestolnici kar nekaj uspešnih lokalov, potrjuje, da so razmere na trgu dela izjemno zahtevne. Čeprav poudarja, da mu je v njegovih poslovalnicah uspelo sestaviti stabilno ekipo mladih, stalnih natakarjev, hkrati iskreno priznava, da jih je na današnjem trgu izredno težko dobiti in obdržati. Njegova osebna poslovna odločitev je, da v strežbi, kjer je v neposrednem stiku z gostom poznavanje jezika ključnega pomena, natakarja iz tujine ne bi imel. Po drugi strani pa pragmatično poudarja, da se delavec iz Nepala, ki je pri njem zaposlen, izjemno dobro obnese v kuhinji, kjer jezikovne ovire niso tako usodne. Greganovič opaža, da se največji problem pomanjkanja kadrov pojavi predvsem v glavni poletni sezoni, ko se obseg dela dramatično poveča. Paradoksalno pa ugotavlja, da je za delo v kuhinji in zalednih prostorih včasih še težje dobiti zanesljive ljudi kot za strežbo.
Korenito se je spremenila tudi miselnost iskalcev zaposlitve. Mladi namreč danes nočejo več delati izključno za višjo urno postavko. Denar zanje ni več edini motivator, temveč jim veliko več pomeni, da se na delovnem mestu počutijo razumljene. Zahtevajo spoštljiv odnos, fleksibilne delovne pogoje in predvsem možnost, da ob delovnih obveznostih ohranijo tudi dovolj časa in energije tudi za osebno življenje in hobije.
Skrajšani delovniki in zaprte terase
Pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije pojasnjujejo, da pomanjkanje kadrov ostaja eden največjih izzivov slovenskega gostinstva, kar se najbolj izrazito pokaže prav na vrhuncu poletne sezone. »Ne moremo sicer govoriti o množičnem zapiranju lokalov in teras po vsej Sloveniji, opažamo pa vse več primerov, ko so gostinci prisiljeni poslovanje prilagoditi številu zaposlenih, ki jih imajo dejansko na voljo. To pomeni krajši obratovalni čas, dodaten zaprti dan v tednu, manjše število miz, omejeno ponudbo jedi ali sprejemanje gostov zgolj na podlagi rezervacij. Nekateri se odločijo tudi, da dela terase ne odprejo, saj gostom ob pomanjkanju zaposlenih ne bi mogli zagotoviti ustrezne kakovosti storitve.«
Dolgoročno kadrovske krize ne bo mogoče rešiti brez izboljšanja ugleda gostinskih poklicev in boljšega povezovanja izobraževalnega sistema z gospodarstvom. Pričakovanja zaposlenih so se v zadnjih letih močno povečala, pri čemer višina plače ostaja pomembna, ni pa edino merilo. Zaposleni danes pričakujejo predvidljiv delovni čas, čim več prostih koncev tedna, možnost usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja, urejene pogoje dela in pri delavcih od drugod pogosto tudi zagotovljeno nastanitev. Gostinci pa v sezono vstopajo z izrazito povečanimi stroški dela, zato marsikateri delodajalec zaposlenim preprosto ne more ponuditi toliko, kot bi si želel.
Tuji delavci so prav zaradi tega postali nepogrešljiv del slovenskega gostinstva, saj brez njih številni gostinci zlasti v času poletne sezone ne bi mogli ohraniti niti sedanjega obsega poslovanja. Ker kadrov ni več dovolj niti v državah nekdanje Jugoslavije, se delodajalci vse pogosteje obračajo na bolj oddaljene države. Jezikovne ovire so večji problem na delovnih mestih, kjer zaposleni neposredno komunicira z gostom, kot pa denimo pri delu v kuhinji. Čeprav je v turističnih krajih del komunikacije mogoče opraviti v angleščini, slovenski gost upravičeno pričakuje, da bo lahko naročil in prejel osnovne informacije v slovenskem jeziku. Gostoljubje namreč ni samo pravilno zapisano naročilo, temveč je tudi sposobnost razložiti ponudbo, priporočiti jed, odgovoriti na vprašanje in ustvariti občutek dobrodošlice.
Četrtina zaposlenih je tujcev
Uradne evidence nedvoumno kažejo na strm porast povpraševanja po delovni sili. Zavod RS za zaposlovanje natančno beleži te dinamične premike na trgu dela.
Glede na izrazito pomanjkanje domačih kadrov vedno večji delež zaposlitev v panogi predstavljajo tuji državljani. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo maja letos v nastanitvenih in gostinskih dejavnostih (brez kategorije kmetov) delovno aktivnih 10.138 tujcev iz držav EU in tretjih držav, kar pomeni, da tujci obsegajo kar četrtino oziroma 26 odstotkov zaposlenih v teh dejavnostih. Zavod za zaposlovanje je v prvi polovici leta izdal 304 delovna dovoljenja in 1485 soglasij k enotnemu dovoljenju za prebivanje in delo za delodajalce iz gostinstva. Število izdanih delovnih dovoljenj je glede na lani višje za 50 odstotkov, število izdanih soglasij pa za 23 odstotkov. Tujci, ki prihajajo na delo, so najpogosteje državljani Srbije, Kitajske, Nepala, Severne Makedonije, Filipinov in Indije, sledijo delavci iz Bosne in Hercegovine, Bangladeša, Kosova, Ruske federacije ter 41 drugih držav.
Da bi olajšali zaposlovanje v kritičnih mesecih, sprememba zakonodaje od lani uvaja sezonsko delo v turizmu in gostinstvu. Zavod ob popolni vlogi odločitev o delovnem dovoljenju izda v povprečju v 17 do 20 dneh. Hkrati pa na zavodu ugotavljajo, da se del iskalcev zaposlitve, ki je v gostinstvu že delal, po odhodu ne želi več vrniti. Kot glavne razloge navajajo manj predvidljiv delovni čas, dolge delavnike, delo ob večerih, vikendih in praznikih ter visoko delovno obremenitev, zaradi česar se pogosto odločajo za zaposlitev v trgovini, predelovalnih dejavnostih ali zdravstvu, kjer so delovni pogoji v njihovih očeh ugodnejši. Kandidati, ki v gostinstvu ostajajo, pa izbirajo delodajalce, ki poleg konkurenčnega plačila ponujajo predvidljive razporede dela, spoštujejo prosti čas zaposlenih in omogočajo dolgoročni strokovni razvoj.
Mladi iščejo več kot le denar
Nekoč je veljalo, da je bilo poletno delo v strežbi prva izbira študentov, danes pa to ne drži več. Carmen Zajc iz e-študentskega servisa ugotavlja, da zanimanje mladih za delo v gostinstvu in turizmu v zadnjih letih postopno upada, povpraševanje delodajalcev pa že dlje časa bistveno presega zanimanje dijakov in študentov. Čeprav oglasi za strežbo obsegajo približno tretjino objavljenih del, preko študentske napotnice v gostinstvu dela le okoli 8 odstotkov dijakov in študentov. Mladi danes študentsko delo izbirajo veliko bolj strateško, pri čemer zlasti študenti višjih letnikov iščejo dela, povezana z njihovo smerjo študija, medtem ko gostinstvo ostaja predvsem izbira tistih, ki se izobražujejo za turistične poklice. Največja konkurenca gostinstvu so strokovna dela v administraciji, prodaji, digitalnem marketingu, računalništvu in zdravstvu.
Povprečna urna postavka za študentsko delo znaša 10,20 evra bruto, pri delu v strežbi pa so postavke pogosto še nekoliko višje, zlasti v turističnih krajih, kjer delodajalci zaradi pomanjkanja kadrov tekmujejo za mlade. A kot dodaja Carmen Zajc: »Mladi danes poleg urne postavke primerjajo tudi delovne pogoje, odnos delodajalca, možnost usklajevanja dela s prostim časom, pridobivanje novih znanj ter možnost kasnejše zaposlitve. Delodajalci zato poleg višjih postavk vse pogosteje ponujajo mentorstvo, fleksibilnejše razporede, brezplačno prehrano, parkirišče, nastanitev in druge ugodnosti.« Kljub temu najnovejše študije potrjujejo, da prav delo v gostinstvu nadpovprečno razvija komunikacijske sposobnosti, timsko delo, odgovornost in prilagodljivost, zato ga ne bi smeli obravnavati kot preprosto delo. Številni gostinci vlagajo veliko truda v izboljšanje pogojev in tam, kjer mladim ponudijo dobro mentorstvo in spoštljiv odnos, težave pri pridobivanju kadrov niso tako izrazite, saj mladi ne izbirajo več zgolj delovnega mesta, temveč predvsem delovno okolje in delodajalca.
