Število bolniških odsotnosti v Sloveniji se je do konca avgusta letos opazno zmanjšalo v primerjavi z enakim obdobjem lani. Število izgubljenih delovnih dni v breme delodajalcev se je zmanjšalo za 700.000 (za 15 odstotkov), število izgubljenih delovnih dni v breme zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) pa za 650.000 (za deset odstotkov). To skupaj pomeni približno 100 milijonov evrov manj izdatkov za delodajalce in obvezno zdravstveno zavarovanje v tem obdobju.
Razlog je jasen: natančneje določena in strožja pravila glede bolniških odsotnosti. Delavec mora o bolniški še isti dan obvestiti zdravnika. Če bolezen traja več kot štiri dni, je obvezen pregled pri zdravniku, razen pri nalezljivih boleznih. Prav tako je obvezen pregled ob več zaporednih kratkotrajnih bolniških.
Novost so poenoteni režimi gibanja, ki jih določi zdravnik: strog počitek na domu, strog počitek na domu z nujnimi izhodi v kraju bivanja, dovoljeno gibanje v kraju bivanja, dovoljeno gibanje zunaj kraja prebivališča, nega, izolacija ali odhod v tujino z odobritvijo ZZZS. Predvsem so po novem strožja pravila glede odhoda v tujino med bolniško, ne gre več brez pozitivne odločbe ZZZS za vsak posamezen odhod. Do konca avgusta letos je ZZZS izdala skupaj 3556 odločb o odhodu v tujino, pozitivnih je bilo le 1286 oziroma približno tretjina.
Na ZZZS poudarjajo, da ne gre za zmanjševanje pravic pacientov: »To so ukrepi, da se pravice uveljavljajo odgovorno in v skladu z njihovim namenom. Že samo dejstvo, da smo z jasnejšimi pravili dosegli tako velik premik, pove, da je bila ureditev potrebna posodobitve.«
V praksi je pri uveljavljanju novih pravil še veliko nejasnosti in zmede. Poskusili smo odgovoriti na nekatere dileme delavcev in delodajalcev.
Kako delodajalec dobi podatke o tem, kakšen režim gibanja ima delavec med bolniškim staležem?
Delodajalec lahko po novem prek portala SPOT kadar koli preveri datum odprtja bolniške za delavca in režim gibanja. Pri osebnem zdravniku delavca lahko poišče dodatna pojasnila.
Zakaj je za delodajalca ključno, da pozna režim gibanja delavca med bolniško?
Ko delodajalec posumi, da delavec zlorablja bolniški stalež, najame detektiva za nadzor bolniške. Detektiv pripravi poročilo. Delodajalec oziroma pristojni v kadrovski ali pravni službi podjetja nato presodijo, ali je delavec kršil režim gibanja ali ne, ter se odločijo, ali bodo ukrepali ali ne. Odločitev o tem je stvar delodajalca, zato potrebuje natančne informacije, kakšen režim gibanja je imel delavec.
Zdravnik v režimu gibanja dovoli gibanje v domačem kraju. Se torej prebivalec Ljubljane lahko giblje po celotnem mestu, vaščan pa samo na območju svoje vasi?
»Kraj bivanja« ni celotno mesto, temveč naslov prebivališča in njegova najožja okolica oziroma območje, na katerem lahko bolnik zadovoljuje osnovne življenjske potrebe. Na splošno velja, da je bolniku v domačem kraju dovoljeno gibanje in izvajanje aktivnosti, ki ne vplivajo negativno na njegovo zdravstveno stanje oziroma prispevajo k čimprejšnji povrnitvi zmožnosti za delo.
Ali delavec, ki živi sam, zboli in ima predpisan strožji režim, ne sme zapustiti hiše?
Tudi pri strožjem režimu bolniške odsotnosti mora delavec imeti možnost zadovoljiti osnovne življenjske potrebe. To opredeli zdravnik v režimu gibanja. Nujni opravki, kot so obisk trgovine, lekarne, pošte, bankomata …, ne pomenijo kršitve.
Ali delodajalec lahko odredi kontrolo ali nadzor bolniške tudi zunaj siceršnjega delovnega časa in med konci tedna?
Seveda. Bolniški stalež velja 24 ur na dan vse dni v tednu, tudi med konci tedna in prazniki.
Ali lahko delodajalec kot dokaz o kršenju bolniškega staleža zbere objave na družbenih omrežjih?
Delodajalec lahko ob konkretnem sumu pogleda v javno dostopen profil delavca, da utemelji kršitev. To se ne šteje za nedovoljen poseg v zasebnost in lahko obvelja tudi kot dokaz na sodišču ob morebitnem delovnem sporu.
Kdaj lahko delavec odpotuje v tujino med bolniškim staležem?
Ko dobi prehodno pozitivno odločbo ZZZS. Delavec mora predložiti vlogo za odhod v tujino na ZZZS in natančno navesti datume in razloge za odhod. Odločbo izda imenovani zdravnik ZZZS. Če se delavec zoper odločitev pritoži, pa o tem odloča še zdravniška komisija ZZZS. Odločbo prejmeta delavec in delodajalec. Torej je tudi delodajalec seznanjen, da delavec med bolniško ni dobil odobritve odhoda v tujino.
Delavec ima bolniško zaradi nege družinskega člana. Gre lahko med koncem tedna v tujino?
Bolniška zaradi nege velja za čas, ko bi sicer delavec moral biti v službi. Če bi delavec, ki je na bolniški zaradi nege družinskega člana, želel v tujino med svojim siceršnjim delovnim časom, mora za to predhodno dobiti odločbo ZZZS. Za odhod v tujino zunaj siceršnjega delovnega časa ali med koncem tedna pa ne potrebuje odločbe ZZZS.
Kakšen režim gibanja ima delavec v času delne bolniške odsotnosti (zmožen za delo štiri ure na dan, štiri ure pa je na bolniški)? Lahko odpotuje v tujino?
Delavec, ki dela po štiri ure, ima v večini primerov predpisan režim gibanja zunaj kraja bivanja. A v tem primeru mora delavec, tudi ko je na rednem dopustu, za odhod v tujino prehodno pridobiti odločbo ZZZS. Ne more, denimo, po nakupe v Italijo ali na vikend na Hrvaškem brez odločbe ZZZS.
Ali se tuji delavec v času bolniškega staleža lahko zdravi na svojem domu v tujini?
Če ima v Sloveniji stalno ali začasno prebivališče in je vključen v slovensko obvezno zdravstveno zavarovanje, potrebuje za odhod v tujino prehodno odločbo ZZZS. Samovoljen odhod v tujino je kršitev bolniškega staleža. Če tuji delavec v Sloveniji nima stalnega ali začasnega bivališča, za odhod v tujino ne potrebuje odločbe ZZZS.
Kateri so upravičeni razlogi za odhod v tujino, ki jih upošteva ZZZS?
Sem sodijo denimo udeležba na pogrebu, urejanje upravnih ali drugih neodložljivih zadev pred uradnimi organi, za katere delavec ob oddaji vloge za odobritev poti v tujino predloži dokazila.
Zdravnik ni poslal elektronskega bolniškega lista (eBOL) delavca po končani bolniški. Kdo je za to odgovoren?
Delavec se mora s svojim osebnim zdravnikom pravočasno dogovoriti za izdajo elektronskega bolniškega lista, saj ga osebni zdravniki ob zaključku bolniške ne izdajajo samodejno. Delavec mora pri zdravniku poskrbeti, da bo bolniški list prišel do delodajalca.
Kakšne pravne možnosti ima delodajalec, če se ne strinja z bolniškim staležem delavca?
Delodajalec lahko na ZZZS zahteva presojo ocene osebnega zdravnika v treh delovnih dneh po obvestilu, da je delavec na bolniški. Zoper odločbo imenovanega zdravnika ZZZS o bolniški je pritožba mogoča v petih delovnih dneh, o njej pa odloča zdravstvena komisija ZZZS. Če za delodajalca tudi njena odločitev ni sprejemljiva, je v 30 dneh mogoča vložitev tožbe na delovno sodišče.
Kakšni ukrepi lahko doletijo delavca, za katerega delodajalec ugotovi, da je kršil bolniški stalež?
Delodajalec ima na voljo različne sankcije, kot so disciplinska sankcija, pisno opozorilo pred odpovedjo, redna odpoved iz krivdnega razloga in izredna odpoved. Nespoštovanje navodil zdravnika, opravljanje pridobitnega dela ali odhod iz kraja bivanja brez odobritve ZZZS so lahko razlogi za najstrožjo sankcijo: izredno odpoved delovnega razmerja, ki velja brez odpovednega roka in odpravnine. A to je zadnje sredstvo, ki ga delodajalec uporabi. Dokazana kršitev namreč še ni dovolj, da izredna odpoved zdrži na sodišču; delodajalec mora utemeljiti, zakaj je zaupanje tako porušeno, da delovnega razmerja ni mogoče več nadaljevati do izteka odpovednega roka.
