Na zastopnika pacientovih pravic Marjana Sušlja se večkrat obrnejo posamezniki, ki opozarjajo na zamude pri odločitvah o bolniški odsotnosti. Na eni strani gre lahko za zamude pri odločitvah imenovanih zdravnikov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), je pojasnil Sušelj, stiske pa prebivalci po njegovem opažanju doživljajo predvsem ob zamudah po pritožbi na prvotno odločitev o daljši bolniški odsotnosti. Ko posameznik čaka na presojo komisije, so nekateri delodajalci razumevajoči, opaža Marjan Sušelj. Pri nekaterih delodajalcih pa bolniki nasprotno dobijo vtis, da bodo skušali zamik pri odločanju o bolniškem staležu izkoristiti za to, da se jih znebijo, je pristavil.
Odločanje naj bo pravočasno
Število pritožb in vprašanj o bolniških odsotnostih je tudi sicer poraslo, je dodal Sušelj. Nekateri pacienti opozarjajo na strožje odločitve o odobritvah bolniškega staleža v osnovnem zdravstvu. Druge zmoti, da se lahko imenovani zdravnik ZZZS in komisija odločita drugače, kot je priporočil specialist v bolnišnici (priporočilo o bolniškem staležu ni zavezujoče).
Zamude pri odločanju o začasni nezmožnosti za delo in odločbe z retroaktivnimi učinki lahko pomembno posežejo v pravno varnost, delovno razmerje in socialni položaj zavarovanca, opozarjajo pri varuhinji človekovih pravic Simoni Drenik Bavdek. Varnost pacientov vključuje tudi pravočasno in zakonito odločanje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), so poudarili v zapisu, ki so ga objavili minuli teden.
Kaj se dogaja?
Na ZZZS pojasnjujejo, da je paket interventnih zakonskih sprememb (omenjene zaostritve so bile sprejete v mandatu vlade Roberta Goloba) prinesel nove naloge tudi tamkajšnjim zdravnikom. To še posebno velja za odločanje o odhodu v tujino med bolniškim staležem in določanje ter presojanje navodil o ravnanju med bolniškim staležem, navajajo. Nekatere območne enote ZZZS niso zmogle vsega rešiti znotraj roka, priznavajo. To se je zgodilo, kljub temu da je ZZZS v preteklih dveh letih omogočil zdravnikom ZZZS dostop do vseh izvidov v centralnem registru podatkov o pacientih in kljub temu da so vzpostavili elektronski predlog imenovanemu zdravniku in elektronsko podpisovanje odločb, so dodali. Delo prav tako že razporejajo med območnimi enotami ZZZS, so zagotovili.
Strokovna služba ZZZS predlaga, da bi zdravniki ZZZS dobili položaj izvedencev in plačilo, ki bi bilo primerljivo plačilom njihovih kolegov pri izvajalcih zdravljenj (v bolnišnicah in zdravstvenih domovih). Po oceni strokovne službe je potreben tudi širši razmislek. Smiselno se ji na primer zdi, da bi pri nespornih diagnozah, kot sta rak in srčni infarkt, družinski zdravnik sam odobril bolniški stalež za daljše obdobje. Namesto o sedanji odobritvi za 30 dni bi lahko na primer tehtal o prvih treh mesecih bolniške, so ponazorili.
ZZZS: Pravila so jasna
Pri odločanju so pravila sicer jasna, vztrajajo pri ZZZS, zatrjujejo tudi, da zavarovanci niso oškodovani zaradi poznejšega odločanja imenovanega zdravnika ZZZS. V pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja je določeno, da se mora zavarovanec ravnati v skladu s prejeto odločbo imenovanega zdravnika od dneva prejema odločbe dalje, so poudarili. To pomeni, da je zavarovanec doma in ne hodi v službo, če prejme takšna navodila osebnega zdravnika. To velja vse do prejema odločbe imenovanega zdravnika, v kateri ta opredeli trajanje začasne zadržanosti, ugotavljajo pri ZZZS.
Če je bila posamezniku z odločbo imenovanega zdravnika odsotnost predhodno že odobrena, njegov osebni zdravnik pa je ponovno predlagal podaljšanje, sta po drugi strani možni dve situaciji, ugotavljajo. Če je bil ob tem določen tudi njen zaključek s predhodno odločbo imenovanega zdravnika in od izdaje odločbe še ni preteklo 30 dni, se morata tako osebni zdravnik kot zavarovanec ravnati po tej odločbi. Kar pomeni, da mora posameznik na delo. Izjema so lahko situacije, ko osebni zdravnik ugotovi, da je prišlo do nenadnega in nepričakovanega poslabšanja zdravstvenega stanja zavarovanca. To mora dokazati z dokumentacijo in zavarovanca še isti dan napotiti na obravnavo k imenovanemu zdravniku. V tem primeru lahko posameznik ostane v bolniškem staležu najmanj do prejema odločbe imenovanega zdravnika.
Druga možnost je, da imenovani zdravnik z odločbo ni zaključil bolniške odsotnosti, ampak je navedel, da lahko osebni zdravnik predlaga ponovno obravnavo (če meni, da posameznik še ni zmožen za delo). »Osebni zdravnik bo v tem primeru zavarovancu dal navodilo, da ne hodi v službo in da doma počaka na odločitev imenovanega zdravnika,« so zapisali pri ZZZS. Veljavna zakonodaja v primeru nezaključene bolniške odsotnosti torej že daje podlago, da lahko zavarovanec v času čakanja na odločbo imenovanega zdravnika ostane doma in počaka na odločitev, vztrajajo pri ZZZS.