Objavljeni so bili še rezultati prve raziskave, ki je analizirala, katera območja so odpornejša proti posledicam jedrske vojne, trka telesa iz bližnje Zemljine okolice, velikih vulkanskih izbruhov, obsežnih kibernetskih napadov, visokovišinskega elektromagnetnega impulza, geomagnetnih neviht in pandemij. Znanstvena študija, objavljena v reviji Global Challenges, prinaša zanimiv odgovor na vprašanje, katera država se v znanstveni literaturi najpogosteje pojavlja kot odporna proti širokemu spektru globalnih katastrofalnih tveganj. To je Avstralija.
Raziskovalci so pregledali več sto znanstvenih študij in poročil o globalnih katastrofalnih tveganjih. Analizirali so, kaj bi se lahko zgodilo v primeru jedrske vojne, velikih vulkanskih izbruhov, trka telesa iz vesolja, obsežnih kibernetskih napadov, geomagnetnih neviht, visokovišinskih elektromagnetnih impulzov in pandemij.
Njihov sklep je zanimiv, vendar ga je treba razumeti previdno: noben kraj na Zemlji ni odporen proti vsem vrstam globalnih katastrof, je pa v pregledani literaturi Avstralija izkazala odpornost proti najširšemu razponu obravnavanih scenarijev. Pri tem raziskovalci opozarjajo, da bi bila tudi otoška Avstralija v primeru globalne katastrofe še vedno odvisna od mednarodnega sodelovanja in trgovine.
Zakaj prav Avstralija? Eden ključnih dejavnikov je njena geografska izoliranost. Kot velika otoška država je bolj oddaljena od številnih območij, kjer bi lahko prišlo do nekaterih katastrofalnih dogodkov, hkrati pa bi se v primeru hude globalne krize lažje izolirala od preostalega sveta.
Toda geografija ni edini razlog. Pomembna pa je tudi njena relativna samozadostnost. Avstralija ima obsežno kmetijsko proizvodnjo, lastne energetske vire, razvito industrijo in močan rudarski sektor. Med dejavniki, ki povečujejo odpornost, raziskava izpostavlja tudi kakovost upravljanja, gospodarsko moč, manjšo družbeno neenakost in razpršenost ključnih zmogljivosti.
Raziskovalci ob tem opozarjajo, da ima vsaka država tudi svoje šibke točke. Tudi Avstralija je odvisna od mednarodnih dobavnih verig in trgovine, zato njena geografska izoliranost sama po sebi ne pomeni, da bi bila varna pred posledicami globalne katastrofe. Raziskava je predvsem pregled obstoječe znanstvene literature, njeni izsledki pa se lahko s spreminjanjem političnih, gospodarskih in okoljskih razmer spremenijo.
Tri skupine tveganj
Raziskovalci so različna globalna katastrofalna tveganja razdelili v tri glavne skupine.
V prvo sodijo katastrofe, ki bi lahko nenadoma zmanjšale količino sončne svetlobe, ki doseže Zemljo, na primer jedrska zima, velik vulkanski izbruh ali trk asteroida.
Druga skupina zajema dogodke, ki bi lahko povzročili izgubo ključne infrastrukture, denimo obsežne izpade električne energije, motnje v prometu in proizvodnji hrane, velike kibernetske napade ter geomagnetne nevihte.
V tretjo skupino sodijo globalna biološka tveganja, predvsem pandemije in drugi biološki dogodki, ki bi lahko povzročili množične žrtve ter resne motnje v delovanju družbe.
Čeprav se je Avstralija v pregledani literaturi pokazala kot država z zelo široko odpornostjo proti različnim globalnim katastrofalnim scenarijem, znanstveniki opozarjajo, da niti ona ni varno zatočišče.Njena geografska izoliranost je namreč hkrati prednost in slabost: država je še vedno odvisna od mednarodne trgovine za nekatere ključne izdelke, med katerimi so gorivo, zdravila in gnojila. Če bi se globalna trgovina popolnoma ustavila, bi to lahko postalo ena njenih največjih ranljivosti.
Zato avtorji študije poudarjajo, da se pred vsemi globalnimi katastrofalnimi tveganji pravzaprav »ni kje skriti« in ni mogoče najti popolnoma varnega zatočišča.
Med državami, ki jih raziskovalna literatura pogosto izpostavlja kot razmeroma odporne, so poleg Avstralije še Nova Zelandija, Japonska, Švica in Argentina. Tudi te države pa imajo svoje ranljivosti, zato nobene ni mogoče označiti za popolnoma varno pred posledicami globalne katastrofe.
