Hotelski zajtrk in hotelska kopalnica bosta morala postati drugačna, z manj embalaže za enkratno uporabo. V EU je v uporabi nova uredba o embalaži in embalažnih odpadkih, po kateri bo treba opustiti nepotrebno embalažo. Meri tudi na gostinstvo in hotelirstvo. Bari in restavracije bodo morali, denimo, opustiti plastične vrečice za sladkor in sladila, posamezne porcije omak, olj, medu, marmelad in mlečnih dodatkov za kavo, pa tudi manjše embalaže za maslo ter podobnih pakiranj. Prav tako bodo iz hotelskih kopalnic morale izginiti mini plastenke s šamponi in losjoni.
Lani sprejeta uredba je v uporabi od 12. avgusta. Uredba hotelom sicer ni čez noč prepovedala mini embalaž za enkratno uporabo, ampak imajo čas do 1. januarja leta 2030, a smer je jasna: več ponovne uporabe, polnjenja embalaže in pametnejšega doziranja. Takrat bodo začele veljati tudi globe za neupoštevanje novih predpisov, predvidene so v razponu od 2500 do 25.000 evrov. Nekateri trajnostni hoteli so to razumeli že pred uredbo in zagroženimi kaznimi. Pridobivajo okoljske certifikate in se celo oglašujejo kot hoteli brez plastike.
V slovenskih hotelskih družbah evropsko uredbo pozdravljajo. Usmeritev zanje ni nova, uredbo jemljejo kot nadaljevanje že začrtane poti, prehod bodo postopno nadaljevali do leta 2030, ko bodo konkretne omejitve začele veljati.
Sava Turizem: Gostje so vse bolj okoljsko ozaveščeni
V družbi Sava Turizem, ki je največje slovensko turistično podjetje s 17 hoteli, 69 restavracijami in bari, z apartmajskimi naselji, kampi in glampingi, se strinjajo, da se v hotelirstvu in gostinstvu zaradi velikega števila gostov tudi majhne količine embalaže na posameznega gosta hitro seštejejo, zato je smiselno iskati rešitve, s katerimi lahko količino odpadne embalaže zmanjšujejo.
Pomembno je, da zmanjševanje količine embalaže ne pomeni zmanjševanja kakovosti, higiene ali udobja gosta. »Kakovosti namreč ne določa velikost embalaže, temveč kakovost izdelka, način njegove uporabe in celotna izkušnja gosta. Opažamo, da so tudi gostje vedno bolj okoljsko ozaveščeni in te spremembe pozitivno sprejemajo,« so povedali v podjetju, ki ga vodi Andrej Prebil. Pri kozmetičnih in higienskih izdelkih so ena od rešitev kakovostni dozirni oziroma polnilni sistemi namesto mini embalaže kozmetičnih izdelkov. »Tako lahko ohranimo enako kakovost vsebine ali kakovost celo povečamo, hkrati pa bistveno zmanjšamo količino embalaže,« so dejali. Pri zajtrkih in drugi gostinski ponudbi so rešitve odvisne od posameznega izdelka: od večjih dozirnikov in servirnih posod do strežbe iz večjih pakiranj oziroma drugih sistemov z manj embalaže. »Pri tem smo posebej pozorni na varnost živil, higieno, preprečevanje zavržkov in uporabniško izkušnjo. Dobra rešitev namreč ni tista, ki samo odstrani plastiko, ampak tista, ki zmanjša celoten okoljski vpliv, pri tem pa gostu še vedno zagotavlja kakovostno in prijetno izkušnjo,« poudarjajo v družbi Sava Turizem.
Postojnska jama: Ravnotežje med varovanjem okolja in udobjem gosta
V družbi Postojnska jama, ki ima hotele v Postojni, Cerknem in na Jezerskem, poudarjajo, da prizadevanja za zmanjševanje embalaže in trajnostne rešitve niso le odziv na zakonodajo, temveč tudi del njihove okoljske filozofije. »K varčevanju z naravnimi viri spodbujamo tudi goste, zaposlene in dobavitelje ter jih ozaveščamo o odgovornem ravnanju z viri, kot sta voda in energija,« pravijo.
V Vili Planinka na Jezerskem so številne trajnostne rešitve uvedli že ob odprtju leta 2019. V sobah ne uporabljajo klasične hotelske kozmetike v majhnih plastenkah, pri opremi in poslovanju pa so se uporabi plastike zavestno izognili v celoti. V Parku Postojnska jama postopno uvajajo nove ukrepe za zmanjšanje embalaže za enkratno uporabo. Pri hotelskih zajtrkih bodo kosmiči, med, marmelade in namazi večinoma v dozirnikih, gostje pa si bodo z njimi lahko postregli v stekleno ali drugo večkrat uporabno embalažo, denimo keramiko. »Sladkor, sol in poper so na voljo v papirnati embalaži oziroma embalaži za večkratno uporabo, kot so solnice. Omake, kis in olje gostom ponujamo v stekleni embalaži, maslo pa je trenutno na voljo v porcijski papirnati embalaži,« so našteli.
V restavracijah preverjajo tudi uvedbo dozirnih postaj za omake, ki bi zmanjšale porabo embalaže za enkratno uporabo. Proučujejo še papirnate lončke in stekleno porcijsko embalažo, ki jo nekateri dobavitelji že ponujajo. »Iščemo ravnotežje med okoljskim vidikom, kakovostjo, uporabniško izkušnjo in ekonomsko vzdržnostjo,« pojasnjujejo v družbi, ki jo vodi Marjan Batagelj.
Hoteli Lifeclass: Nadaljevanje že začrtane trajnostne poti
Tudi v Lifeclassu, ki vključuje šest hotelov v Portorožu, pravijo, da se na nove evropske zahteve že dalj časa prilagajajo, številne trajnostne rešitve so že uvedli. »Uporabo mini kozmetične embalaže postopno zmanjšujemo. Na določenih lokacijah že uporabljamo stenske dozirnike, preverjamo pa tudi sisteme ponovnega polnjenja in embalažo za večkratno uporabo. Pri zajtrkih načrtujemo večje formate in dozirne sisteme za sladkor, med, marmelado, mleko za kavo, omake in podobne izdelke. Higieno in kakovost bomo zagotavljali s prilagojenimi postopki polnjenja, čiščenja in rednega nadzora,« so pojasnili v Lifeclassu, ki sodi pod okrilje Istrabenz Turizma.
V treh hotelskih podjetjih še nimajo ocen, koliko jih bo popolna prilagoditev na evropsko uredbo stala. Na začetku pričakujejo predvsem stroške nakupa in namestitve nove opreme, na dolgi rok pa tudi zmanjšanje količine odpadne embalaže, boljši nadzor nad porabo ter možne prihranke.
Evropejec odvrže v smeti 36 kilogramov plastike na leto
Evropska unija si je zastavila cilj, da se do leta 2030 količina embalažnih odpadkov zmanjša za 5 odstotkov glede na leto 2018, do leta 2040 pa za 15 odstotkov. Povprečen prebivalec Evrope vsak dan zavrže pol kilograma embalaže. V letu 2023 smo v EU skupaj ustvarili za skoraj 80 milijonov ton odpadne embalaže ali 178 kilogramov na prebivalca. Od tega je približno petina plastične embalaže: leta 2023 je tako v EU nastalo 16 milijonov ton odpadne plastične embalaže, kar v povprečju pomeni 36 kilogramov na prebivalca. Količina nastale odpadne plastične embalaže na prebivalca se je med letoma 2012 in 2022 povečala za skoraj osem kilogramov na osebo.
EU reciklira približno 42 odstotkov odpadne plastične embalaže. Največ plastike reciklirata Belgija in Latvija, več kot 59 odstotkov. Slovenija je na šestem mestu s približno polovico reciklirane plastične embalaže.
