Medtem ko se gladina Jadranskega morja neizprosno dviguje, se Benetke spopadajo z eksistenčno grožnjo, ki bi lahko v prihodnjih stoletjih za vselej spremenila podobo severne Italije. Mednarodna ekipa raziskovalcev pod vodstvom priznanega oceanografa Piera Lionella pa je zdaj razkrila štiri scenarije za preživetje mesta, med katerimi najbolj radikalen predvideva popolno opustitev lagune in preselitev beneških spomenikov ter prebivalcev v notranjost države.
Projekt, ki ga strokovnjaki opisujejo kot »velikanski in srce parajoč podvig«, bi Italijo stal ocenjenih 100 milijard evrov. Ta znesek ne vključuje samo tehnične prestavitve zgodovinskih zgradb, temveč tudi odškodnine za tisoče prebivalcev, ki bi morali zapustiti svoje domove na otokih.
Pogrezanje tal
Problem Benetk je dvojen. Medtem ko podnebne spremembe povzročajo dvig morske gladine, se tla, na katerih stoji mesto, vztrajno ugrezajo. Ta nevarna kombinacija je v zadnjih 150 letih privedla do vse pogostejših in uničujočih poplav. Statistika je neizprosna. Večina najbolj ekstremnih dogodkov visokih voda, »acqua alta«, se je zvrstila v zadnjih nekaj desetletjih.
Čeprav trenutno mesto ščitijo premične pregrade sistema MOSE, ki so državo stale približno 6 milijard evrov, raziskava opozarja, da ta rešitev dolgoročno ne bo zadostovala. Ob nadaljnjem naraščanju emisij toplogrednih plinov bi lahko morje preseglo zmogljivosti trenutne infrastrukture.
Štirje scenariji za prihodnost
Znanstveniki v svoji študiji predlagajo štiri poti, ki se razlikujejo po stroških in vplivu na okolje:
1. Nadaljevanje s premičnimi pregradami: trenutni sistem, ki zapre vhode v laguno ob nevarnosti poplav. Kljub visokim stroškom vzdrževanja ostaja najbolj prilagodljiva, vendar je hkrati najbolj tvegana dolgoročna možnost.
2. Obročasti nasipi (4,5 milijarde evrov): ta opcija predvideva gradnjo tri metre visokih krožnih pregrad okoli najožjega mestnega jedra in sosednjih otokov. Mesto bi postalo izolirana trdnjava znotraj nihajoče lagune.
3. Popolna izolacija lagune (30 milijard evrov): najbolj ambiciozna inženirska rešitev bi trajno zaprla vse vhode v laguno z zvišanjem pregradnih otokov. To bi Benetke zaščitilo pred dvigom morja za do 10 metrov, a bi popolnoma uničilo ekosistem lagune.
4. Strateški umik (100 milijard evrov): scenarij, ki se je še pred desetletji zdel nepredstavljiv. Vključuje selitev celotne mestne dediščine in prebivalcev na varno razdaljo v notranjost.
Čas za odločitev se izteka
Čeprav se nekateri predlogi zdijo kot znanstvena fantastika, avtorji študije opozarjajo, da se morajo politični odločevalci odzvati takoj. »Načrtovanje in izvedba tako obsežnih projektov lahko trajata tudi do 50 let,« opozarja Lionello.
Unesco je Benetke že večkrat opozoril na nujnost dolgoročnega načrtovanja, da bi preprečili uvrstitev mesta na seznam ogrožene svetovne dediščine. Odločitev, ali bodo Benetke ostale »plavajoče mesto« ali postale muzej na celini, bo verjetno padla v rokah generacije, ki šele prihaja.
