Manj kot dva meseca pred začetkom svetovnega prvenstva v nogometu, ki ga bodo med 11. junijem in 19. julijem skupaj gostile ZDA, Mehika in Kanada, se v središču pozornosti niso znašle samo športne priprave, ki so vse bolj intenzivne, pač pa tudi vse bolj drastično naraščajoči stroški za navijače. Zaradi specifičnega poslovnega modela Mednarodne nogometne zveze (Fifa) breme organizacije in logistike vse bolj pada na lokalne oblasti, te pa pomanjkanje sredstev prenašajo na obiskovalce z enormnimi podražitvami osnovnih storitev.
Najbolj zgovoren primer prihaja iz zvezne države New Jersey, kjer prometne oblasti razmišljajo o uvedbi posebne tarife za javni prevoz v času prvenstva. Za 16-kilometrsko vožnjo s primestnim vlakom od središča Manhattna do stadiona MetLife v East Rutherfordu, ki bo gostil osem tekem, vključno z velikim finalom, bi lahko potniki odšteli 100 ameriških dolarjev. Redna cena te vozovnice je 12,90 dolarja, kar bi pomenilo skoraj 675-odstotno podražitev. Alternativa v obliki osebnega prevoza ni cenejša. Uradno parkirno mesto ob stadionu dosega ceno 225 dolarjev.
Podobno cenovno politiko uvajajo tudi na drugih prizoriščih. V Bostonu bodo navijači za avtobusni prevoz do stadiona Gillette plačali približno 95 dolarjev (oziroma 80 evrov), pri čemer vstopnica ne vključuje nobenih dodatnih ugodnosti, pač pa izključno osnovni prevoz do točke, ki je od vhoda oddaljena četrt ure hoje.
Ostri odzivi
Izjemne podražitve so v Združenih državah Amerike že sprožile ostre politične odzive. Guvernerka New Jerseyja, demokratka Mikie Sherrill, je opozorila na nevzdržnost situacije, saj mora njena administracija za vsako od osmih tekem zagotoviti varen in pretočen prevoz za več kot 40.000 ljudi na dan, pri čemer Fifa ne krije logističnih stroškov. Ocenjujejo, da bo imela zvezna država zaradi tega okoli 48 milijonov dolarjev nepredvidenih izdatkov.
Asimetrijo v porazdelitvi finančnega bremena je ostro kritiziral tudi vplivni newyorški senator Chuck Schumer. Poudaril je, da bo Fifa s prvenstvom ustvarila predvidoma 11 milijard dolarjev prihodkov – s prodajo vstopnic, televizijskih pravic in celo parkirnin na območju stadionov – stroške infrastrukture, varovanja in prevoza množic pa preprosto prepušča v reševanje lokalnim davkoplačevalcem. Gre za model, ki mesta gostiteljice sili v iskanje kreativnih, pogosto nepriljubljenih virov financiranja, kot so izjemni davki na prevoz.
Za navijače, ki bodo v Severno Ameriko pripotovali iz Evrope, tudi tisti redki iz Slovenije, bo turnir predstavljal izjemen finančni zalogaj. Analize trga kažejo, da so cene hotelskih namestitev v New Yorku na dan finala poskočile. Povprečne sobe presegajo ceno 600 dolarjev na noč, hoteli višjega ranga pa zahtevajo 1200 dolarjev ali več.
Bivanje, vstopnice, prehrana
Poleg stroškov bivanja so tu še cene vstopnic in prehrane. Redne cene vstopnic za tekme skupinskega dela so dosegle 600 dolarjev, za izločilne boje skoraj 1000 dolarjev, za finale pa vrtoglavih 6730 dolarjev. Na sekundarnem trgu, kjer Fifa obdrži 15-odstotno provizijo ob vsaki preprodaji, cene sedežev za finale že presegajo 10.000 dolarjev. Obiskovalci morajo upoštevati še visoke cene gostinskih storitev na samih prizoriščih – osnovni obrok stane okoli 18, pivo pa približno 15 dolarjev.
Strokovnjaki opozarjajo, da turnir z 48 reprezentancami postaja eden komercialno najbolj izključujočih v zgodovini. Poleg drastičnih stroškov, zaradi katerih bi lahko ogled ene same tekme presegel proračun za celovit letni dopust, dodatno senco na dogodek mečejo stroga imigracijska pravila in prepovedi potovanj za nekatere države udeleženke, kot so Slonokoščena obala, Haiti, Iran in Senegal. Prvenstvo s tem vse bolj prevzema podobo dogodka, ki poudarja izrazito tržno logiko modernega športa in kaže, da vodilni nanj ne gledajo več z vidika dostopnosti za običajne ljudi.
