Vodik sicer velja za energent prihodnosti, vendar prinaša določene izzive. Zelo vnetljiv plin je treba za učinkovito shranjevanje ohladiti na –252 °C ali ga stisniti pod visokim tlakom. To zahteva posebne rezervoarje in cevi, odporne proti koroziji, ki jo povzroča vodik. Poleg tega ni jasno, koliko »zelenega« vodika bo mogoče v prihodnosti proizvesti z elektrolizo iz vetrne in sončne energije, piše Focus.
Problem 630 stopinj
Ena od mogočih alternativ je amonijak (NH₃). Ta spojina se utekočini že pri –40 stopinjah Celzija ali pri tlaku približno devet barov, zato je lažja za ravnanje kot vodik. Amonijak je tudi zelo vsestranski: lahko služi kot kemično skladišče vodika, v posebnih gorivnih celicah pa ga je mogoče neposredno pretvoriti v elektriko. Uporablja se lahko tudi kot gorivo ali za ogrevanje.
Zato amonijak velja kot potencialna rešitev tudi za ladijski promet, težki transport ali celo jeklarsko industrijo. Težava pa je, da je težko vnetljiv in potrebuje visoko temperaturo vžiga – približno 630 stopinj Celzija. Če ga želimo uporabljati kot gorivo v motorjih, je običajno treba dodati »pomočnika za vžig«, kot sta vodik in fosilno gorivo.
Vgrajeni razgrajevalnik omogoča rešitev
Vendar gre tudi brez tega, kar so pokazali raziskovalci z nemškega Fraunhoferjevega inštituta za mikrotehniko in mikrosisteme v sodelovanju z ameriškim startupom First Ammonia Motors. Rezultat sodelovanja je vozilo, katerega bencinski motor deluje na amonijak – brez dodatka drugih goriv, kot so bencin, plin in metanol. Prototip, predelani chevrolet silverado, je svojo demonstracijsko vožnjo opravil poleti 2025 v ZDA.
Vožnjo omogoča v vozilo vgrajeni razgrajevalnik amonijaka. Ob zagonu motorja se del amonijaka s pomočjo električnega grelca segreje ter s katalizatorjem razcepi na vodik in dušik. Nastali vodik nato, pomešan s preostalim amonijakom, deluje kot pomoč pri vžigu. Med vožnjo potrebna toplota prihaja iz vročih izpušnih plinov, zato električni grelec ni več potreben.
Prednosti in slabosti
Rezultat je razmeroma učinkovit pogon: razen ob zagonu ni potrebna dodatna energija ali gorivo. Prednost je tudi, da se takšno vozilo lahko napolni približno tako hitro kot običajen avtomobil z motorjem z notranjim zgorevanjem. Poleg tega je infrastruktura za transport amonijaka že dobro razvita.
Kljub temu obstajajo slabosti. Za enak doseg mora biti rezervoar približno dvakrat večji, saj ima amonijak nižjo energijsko gostoto kot bencin ali dizel. Poleg tega je amonijak strupen, zato zahteva stroge varnostne ukrepe pri ravnanju. Pri zgorevanju nastajajo tudi škodljivi dušikovi oksidi, zato so potrebni učinkoviti sistemi za čiščenje izpušnih plinov.
